Hitreje kot brskalnik!
45 odnosi: Aluminij, Atom, Baker, Barij, Diamagnetizem, Dušik, Električni tok, Električni upor, Faza snovi, Feromagnetizem, Fizika, Fonon, Heike Kamerlingh Onnes, Helij, Itrij, Johannes Georg Bednorz, John Bardeen, John Robert Schrieffer, Kelvin, Kemijski element, Keramika, Kisik, Kositer, Kovina, Leon Neil Cooper, Magnetno polje, Medicina, Meritev, Možgani, Nobelova nagrada za fiziko, Polprevodnik, Sila, Snov, Srebro, Standardni pogoji, Steklo, Supertekočnost, Svinec, Temperatura, Vodik, Zlato, Zlitina, Zmes, Zrak, 1933.
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Novo!!: Superprevodnost in Aluminij · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Superprevodnost in Atom · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Superprevodnost in Baker · Poglej več »
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Novo!!: Superprevodnost in Barij · Poglej več »
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Novo!!: Superprevodnost in Diamagnetizem · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Superprevodnost in Dušik · Poglej več »
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Novo!!: Superprevodnost in Električni tok · Poglej več »
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Novo!!: Superprevodnost in Električni upor · Poglej več »
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Novo!!: Superprevodnost in Faza snovi · Poglej več »
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Novo!!: Superprevodnost in Feromagnetizem · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Superprevodnost in Fizika · Poglej več »
Fonon
Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.
Novo!!: Superprevodnost in Fonon · Poglej več »
Heike Kamerlingh Onnes
Heike Kamerlingh Onnes, nizozemski fizik, * 21. september 1853, Groningen, Nizozemska, † 21. februar 1926, Leiden, Nizozemska.
Novo!!: Superprevodnost in Heike Kamerlingh Onnes · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Superprevodnost in Helij · Poglej več »
Itrij
Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.
Novo!!: Superprevodnost in Itrij · Poglej več »
Johannes Georg Bednorz
Johannes Georg Bednorz, nemški fizik, * 16. maj 1950.
Novo!!: Superprevodnost in Johannes Georg Bednorz · Poglej več »
John Bardeen
Univerzo Illinoisa v Urbani in Champaignu John Bardeen,, ameriški fizik, elektroinženir in izumitelj, * 23. maj 1908, Madison, Wisconsin, ZDA, † 30. januar 1991, Boston, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Superprevodnost in John Bardeen · Poglej več »
John Robert Schrieffer
John Robert Schrieffer, ameriški fizik, * 31. maj 1931, Oak Park, Illinois, ZDA, † 27. julij 2019, Tallahassee, Florida, ZDA.
Novo!!: Superprevodnost in John Robert Schrieffer · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: Superprevodnost in Kelvin · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Superprevodnost in Kemijski element · Poglej več »
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Novo!!: Superprevodnost in Keramika · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Superprevodnost in Kisik · Poglej več »
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Novo!!: Superprevodnost in Kositer · Poglej več »
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Novo!!: Superprevodnost in Kovina · Poglej več »
Leon Neil Cooper
Leon Neil Cooper, ameriški fizik, * 28. februar 1930, New York, New York, ZDA.
Novo!!: Superprevodnost in Leon Neil Cooper · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Superprevodnost in Magnetno polje · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Superprevodnost in Medicina · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Superprevodnost in Meritev · Poglej več »
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Novo!!: Superprevodnost in Možgani · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: Superprevodnost in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Novo!!: Superprevodnost in Polprevodnik · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Superprevodnost in Sila · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Superprevodnost in Snov · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Superprevodnost in Srebro · Poglej več »
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Novo!!: Superprevodnost in Standardni pogoji · Poglej več »
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Novo!!: Superprevodnost in Steklo · Poglej več »
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Novo!!: Superprevodnost in Supertekočnost · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Superprevodnost in Svinec · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Superprevodnost in Temperatura · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Superprevodnost in Vodik · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Superprevodnost in Zlato · Poglej več »
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Novo!!: Superprevodnost in Zlitina · Poglej več »
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Novo!!: Superprevodnost in Zmes · Poglej več »
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Novo!!: Superprevodnost in Zrak · Poglej več »
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Superprevodnost in 1933 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Superprevodnik, Supraprevodnost.
