Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Splošni gravitacijski zakon

Index Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

33 odnosi: Enačba, Enotski vektor, Fizika, Fizikalni zakon, Gaussov gravitacijski zakon, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska singularnost, Gravitacijsko polje, Hitrost, Integral, Isaac Newton, Keplerjevi zakoni, Kvadrat, Latinščina, Masa, Matematika, Newtonovi zakoni gibanja, Philosophiae naturalis principia mathematica, Planet, Prostor, Prostor-čas, Razdalja, Razsežnost (vektorski prostor), Sila, Skalar, Splošna teorija relativnosti, Težišče, Težnost, Telo (fizika), Točkasto telo, Vektor (matematika), Vesolje, Zmnožek.

Enačba

Roberta Recordea (1557). Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Enačba · Poglej več »

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Enotski vektor · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Fizika · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Fizikalni zakon · Poglej več »

Gaussov gravitacijski zakon

Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Gaussov gravitacijski zakon · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Gravitacijska singularnost

Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Gravitacijska singularnost · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je področje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Gravitacijsko polje · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Hitrost · Poglej več »

Integral

Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Integral · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Isaac Newton · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Keplerjevi zakoni · Poglej več »

Kvadrat

Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Kvadrat · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Latinščina · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) Mása (māza - ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Masa · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Matematika · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »

Philosophiae naturalis principia mathematica

Newtonov lastni izvod njegovih ''Načel'', z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo. Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Philosophiae naturalis principia mathematica · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Planet · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Prostor · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Prostor-čas · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Razdalja · Poglej več »

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je v matematiki število linearno neodvisnih vektorjev oziroma moč baze.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Sila · Poglej več »

Skalar

Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Skalar · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (tudi splošna relativnostna teorija ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Težišče · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Težnost · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Telo (fizika) · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri lahko njegove razsežnosti zanemarimo glede na njegove premike pri gibanju.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Točkasto telo · Poglej več »

Vektor (matematika)

Véktor (latinsko vector - nosilec; iz vehere - nositi) je v matematiki in fiziki količina, ki ima poleg velikosti tudi smer.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Vektor (matematika) · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Vesolje · Poglej več »

Zmnožek

Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.

Novo!!: Splošni gravitacijski zakon in Zmnožek · Poglej več »

Preusmerja sem:

Gravitacijski zakon, Newtonov gravitacijski zakon, Zakon težnosti.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »