Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Pingvini

Index Pingvini

Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).

37 odnosi: Adelijski pingvin, Arktični ocean, Cesarski pingvin, Družina (biologija), Galapaški pingvin, Glava, Holocen, Jajce, Kost, Kraljevi pingvin, Led, Linux, Lov, Maščobe, Magellanov pingvin, Maskota, Noga človeka, Operacijski sistem, Pero, Perut, Pingvinon, Plavanje, Plenilstvo, Ptič neletalec, Ptiči, Ravnotežje, Rep, Rod (biologija), Sneg, Strunarji, Trave, Trebuh, Velika njorka, Vrsta (biologija), Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zrak, 17. stoletje.

Adelijski pingvin

'' Pygoscelis adeliae'' Adelijski pingvin (znanstveno ime Pygoscelis adeliae) je vrsta pingvinov, pogosta vzdolž vseh obal Antarktike.

Novo!!: Pingvini in Adelijski pingvin · Poglej več »

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Novo!!: Pingvini in Arktični ocean · Poglej več »

Cesarski pingvin

Cesarski pingvin (znanstveno ime Aptenodytes forsteri) je največji pingvin.

Novo!!: Pingvini in Cesarski pingvin · Poglej več »

Družina (biologija)

Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.

Novo!!: Pingvini in Družina (biologija) · Poglej več »

Galapaški pingvin

Galapaški pingvin (znanstveno ime Spheniscus mendiculus) je vrsta pingvina, ki živi samo na Galapaškem otočju v Tihem oceanu, s čimer je najseverneje razširjen pingvin in edini, ki uspeva ob ekvatorju.

Novo!!: Pingvini in Galapaški pingvin · Poglej več »

Glava

Glava je v anatomiji dela telesa, kjer so možgani in del čutil (oči, ušesa, nos).

Novo!!: Pingvini in Glava · Poglej več »

Holocen

Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.

Novo!!: Pingvini in Holocen · Poglej več »

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Novo!!: Pingvini in Jajce · Poglej več »

Kost

Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.

Novo!!: Pingvini in Kost · Poglej več »

Kraljevi pingvin

Jajce kraljevega pingvina Kraljevi pingvin (znanstveno ime Aptenodytes patagonicus) je drugi največji pingvin.

Novo!!: Pingvini in Kraljevi pingvin · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Novo!!: Pingvini in Led · Poglej več »

Linux

Linux je prost operacijski sistem podoben Unixu s prosto dostopno izvorno kodo, zaščiteno s Splošnim dovoljenjem GNU (GNU General Public License - GPL).

Novo!!: Pingvini in Linux · Poglej več »

Lov

Slika Hermanna Giesla, ki prikazuje lov Lov je dejavnost iskanja, opazovanja, zasledovanja, vabljenja in čakanja divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.

Novo!!: Pingvini in Lov · Poglej več »

Maščobe

Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.

Novo!!: Pingvini in Maščobe · Poglej več »

Magellanov pingvin

Magellanov pingvin (Spheniscus magellanicus) je južnoameriški pingvin, ki živi na obalah Argentine, Čila in Falklandskih otokov, nekateri pa se preselijo v Brazilijo, kjer jih občasno vidimo daleč na sever do Rio de Janeira.

Novo!!: Pingvini in Magellanov pingvin · Poglej več »

Maskota

»Millie,« maskota Brampton Arts Council Maskóta je vsaka oseba, žival ali predmet, za katero se misli, da predstavlja neko skupino s skupno identiteto, kot so šole, športna moštva, gospodarske družbe, vojaške enote ali blagovne znamke.

Novo!!: Pingvini in Maskota · Poglej več »

Noga človeka

Noga človeka je v anatomiji človeka opredeljena kot spodnja okončina (membrum inferius), ki obsega stegno, koleno, golen in stopalo.

Novo!!: Pingvini in Noga človeka · Poglej več »

Operacijski sistem

Operacíjski sistém (kratica OS) je programska oprema nujna za delovanje računalnika.

Novo!!: Pingvini in Operacijski sistem · Poglej več »

Pero

Različne vrste peres '''Deli peresa:'''1. kosmača2. rebrce (rahis)3. vejica (radius)4. puh5. votli tulec (calamus) Pero je izrastek kože ptičev, ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.

Novo!!: Pingvini in Pero · Poglej več »

Perut

peres v ptičji peruti1. primarna letalna peresa, 2. primarna krovna peresa, 3. krilce (''alula''), 4. sekundarna letalna peresa, 5. - 7. večja, srednja in manjša sekundarna krovna peresa, 8. terciarna letalna peresa Perut je sprednja okončina ptic.

Novo!!: Pingvini in Perut · Poglej več »

Pingvinon

Kemična struktura pingvinona Pingvinon je organska spojina s kemijsko formulo C10H14O.

Novo!!: Pingvini in Pingvinon · Poglej več »

Plavanje

Plavanje je samostojni ali ekipni šport, ki zahteva uporabo celotnega telesa za premikanje skozi vodo.

Novo!!: Pingvini in Plavanje · Poglej več »

Plenilstvo

lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.

Novo!!: Pingvini in Plenilstvo · Poglej več »

Ptič neletalec

Pingvini so med bolj znanimi ptiči neletalci Ptiči neletalci so raznovrstna skupina ptičev, ki nimajo sposobnosti letenja, pač pa se premikajo izključno s hojo ali plavanjem.

Novo!!: Pingvini in Ptič neletalec · Poglej več »

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Novo!!: Pingvini in Ptiči · Poglej več »

Ravnotežje

thumb Ravnotéžje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (korektivnih, nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je le-ta porušen.

Novo!!: Pingvini in Ravnotežje · Poglej več »

Rep

Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.

Novo!!: Pingvini in Rep · Poglej več »

Rod (biologija)

Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.

Novo!!: Pingvini in Rod (biologija) · Poglej več »

Sneg

Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.

Novo!!: Pingvini in Sneg · Poglej več »

Strunarji

Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.

Novo!!: Pingvini in Strunarji · Poglej več »

Trave

Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.

Novo!!: Pingvini in Trave · Poglej več »

Trebuh

Trebuh (latinsko abdomen) predstavlja predel telesa med prsnim košem in medenico pri ljudeh in drugih vretenčarjih.

Novo!!: Pingvini in Trebuh · Poglej več »

Velika njorka

Velíka njórka (znanstveno ime Pinguinus impennis ali Alca impennis) je bila ptica neletalka iz reda pobrežnikov Charadriiformes.

Novo!!: Pingvini in Velika njorka · Poglej več »

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Novo!!: Pingvini in Vrsta (biologija) · Poglej več »

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Novo!!: Pingvini in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Novo!!: Pingvini in Zrak · Poglej več »

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Novo!!: Pingvini in 17. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Pingvin, Spheniscidae, Sphenisciformes.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »