Kazalo
48 odnosi: Aleksander I. Ruski, Anton Krempl, Anton Martin Slomšek, Avstrijsko cesarstvo, Avstroslavizem, Celje, Celovec, Dunajski kongres, Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški, France Prešeren, Francija, Friderik Baraga, Gorica, Ignacij Knoblehar, Ilirske province, Ilirsko kraljestvo, Janez Bleiweis, Janez Cigler, Janez Vesel, Janez Zalokar, Jernej Kopitar, Južna železnica, Klemens Wenzel von Metternich, Kmetijske in rokodelske novice, Koper, Ljubljana, Maribor, Matija Vertovec, Metternichov absolutizem, Nemška zveza, Novo mesto, Panslavizem, Pesnik, Povest, Praga, Prusija, Revolucije leta 1848, Ruski imperij, Slovenija, Slovenska abecedna vojna, Sveta aliansa, Trst, Urban Jarnik, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 1791, 1819, 1858, 1868.
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Aleksander I. Ruski
Anton Krempl
Anton Krempl, slovenski duhovnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj, * 29. januar 1790, Polički Vrh, † 21. december 1844, Mala Nedelja.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Anton Krempl
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Anton Martin Slomšek
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Avstrijsko cesarstvo
Avstroslavizem
"Porazdelitev ras v Avstro-Ogrski" prikazuje območja, ki so jih poselili slovanski narodi (v ''Historical Atlas'' Williama R. Shepherda, 1911) Avstroslavizem je bil politični nazor, ki mu je bil ideal Avstrijsko cesarstvo, v katerem bi bili Slovani enakopravni.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Avstroslavizem
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Celje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Celovec
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Dunajski kongres
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Leopold Joseph Franz Marcellin; imenovan tudi Ferdinand Dobrotljivi), avstrijski cesar od 1835 do 1848 in ogrski kralj kot Ferdinand V. od 1830,* 19. april 1793, Dunaj; † 29. junij 1875, Praga.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in France Prešeren
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Francija
Friderik Baraga
Friderik Baraga, krščen kot Irenej Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in kandidat za svetnika, * 28. junij 1797, Knežja vas (Grad Mala vas), † 19. januar 1868, Marquette, Michigan, Združene države Amerike.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Friderik Baraga
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Gorica
Ignacij Knoblehar
Škocjanu Ignacij Knoblehar, tudi Knobleher, znan pod vzdevkom Abuna Soliman, slovenski duhovnik, misijonar in raziskovalec, * 6. julij 1819, Škocjan na Dolenjskem, † 13. april 1858, Neapelj, Italija.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Ignacij Knoblehar
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Ilirske province
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Ilirsko kraljestvo
Janez Bleiweis
Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski veterinar, publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Janez Bleiweis
Janez Cigler
sličica Janez Cigler, slovenski pisatelj, pesnik in duhovnik, * 7. maj 1792, Vodmat pri Ljubljani, † 11. april 1867, Višnja Gora.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Janez Cigler
Janez Vesel
Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Janez Vesel
Janez Zalokar
Janez Zalokar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, gospodarski pisec in leksikograf, * 26. junij 1792, Vinica pri Šmarjeti, † 7. september 1872, Ljubljana.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Janez Zalokar
Jernej Kopitar
link.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Jernej Kopitar
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Južna železnica
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Klemens Wenzel von Metternich
Kmetijske in rokodelske novice
Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Kmetijske in rokodelske novice
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Koper
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Ljubljana
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Maribor
Matija Vertovec
Matija Vertovec, tudi Vertovec, Vrtovicz, Vertovc, Vrtovec, Vertouz, slovenski duhovnik, zgodovinar, vinogradnik, astronom, strokovni pisec, * 28. januar 1784, Jakuline (Šmarje na Vipavskem), Slovenija, † 2. september 1851, Podnanos.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Matija Vertovec
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Metternichov absolutizem
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Nemška zveza
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Novo mesto
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Panslavizem
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Pesnik
Povest
Prva izdaja povesti ''Sreča v nesreči'' iz leta 1836 Povest je daljše (srednje dolgo), večinoma prozno literarno delo, ki je umetniško manj pomembno.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Povest
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Praga
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Prusija
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Revolucije leta 1848
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Ruski imperij
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Slovenija
Slovenska abecedna vojna
France Prešeren - ''Črkarska pravda'' Slovenska abecedna vojna ali črkarska pravda je bila črkopisna, jezikoslovna in kulturno-literarna polemika, ki je potekala od leta 1831 do leta 1833.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Slovenska abecedna vojna
Sveta aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Sveta aliansa
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Trst
Urban Jarnik
Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Urban Jarnik
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in 1791
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in 1819
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in 1858
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi in 1868
Prav tako znan kot Slovenci v predmarčni dobi, Zgodovina Slovenije 1814 - 1848, Zgodovina Slovenije 1814–1848.