Hitreje kot brskalnik!
70 odnosi: Afrika, Akaba, Akabski zaliv, Al Kaida, Anvar Sadat, Arabija (rimska provinca), Arabski polotok, Azija, Šarm el Šejk, Baker, Beduini, Bizantinsko cesarstvo, Egipt, Faraon, Gamal Abdel Naser, Gaza, Golansko višavje, Grobnica, Hedžaška železnica, Heliopolis, Islam, Izraelci, Jomkipurska vojna, Justinijan I., Kairo, Kanaan, Kapela, Katarina Aleksandrijska, Konstantin I. Veliki, Koralni greben, Kremen, Magmatska kamnina, Malahit, Mangan, Meka, Mojzes, Nepravi obok, Nomadi, Osmansko cesarstvo, Palestina (regija), Peščenjak, Premog, Protektorat, Prva svetovna vojna, Puščava, Rafa, Gaza, Rdeče morje, Ribolov, Samostan, Sedimentne kamnine, ..., Sirija, Sovjetska zveza, Srednje egipčansko kraljestvo, Sredozemsko morje, Stara zaveza, Stari Egipt, Sueška vojna, Sueški prekop, Sulejman I., Tektonska plošča, Tetragramaton, Tora, Trajan, Turizem, Turkiz, Uran, Vadi, Vatikanska knjižnica, Zahodni breg, Združene države Amerike. Razširi indeks (20 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Sinajski polotok in Afrika · Poglej več »
Akaba
Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.
Novo!!: Sinajski polotok in Akaba · Poglej več »
Akabski zaliv
Akabski zaliv ali Eilatski zaliv je velik zaliv na severnem robu Rdečega morja, vzhodno od Sinajskega polotoka in zahodno od Arabskeha polotoka.
Novo!!: Sinajski polotok in Akabski zaliv · Poglej več »
Al Kaida
Al Kaida (القاعدة; dobesedno Baza; tudi Al Kaida, Al-Qaeda, al-Qaida, al-Qa'ida) je globalna militantna islamska teroristična skupina, ki jo je ustanovil Osama bin Laden nekje med avgustom 1988.
Novo!!: Sinajski polotok in Al Kaida · Poglej več »
Anvar Sadat
Anvar Sadat (tudi Anvar el-Sadat, Mohamed Anvar el-Sadat), egiptovski predsednik (1970-1981), * 25. december 1918, Mit Ab al-Kum, Egipt, † 6. oktober 1981, Kairo, Egipt.
Novo!!: Sinajski polotok in Anvar Sadat · Poglej več »
Arabija (rimska provinca)
Arabija je bila obmejna provinca Rimskega cesarstva, ustanovljena leta 106.
Novo!!: Sinajski polotok in Arabija (rimska provinca) · Poglej več »
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Novo!!: Sinajski polotok in Arabski polotok · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Sinajski polotok in Azija · Poglej več »
Šarm el Šejk
Zaliv Naama pri Šarm el Šejku (2005) Šarm el Šejk (شرمالشيخ - Šarmu š-Šayḫ, dobesedno »Šejkov zaliv«; hebrejsko: Ophira אופירה) je turistično mesto v Egiptu v distriktu Džanub Sina (Južni Sinaj) na jugu polotoka Sinaj s pribl.
Novo!!: Sinajski polotok in Šarm el Šejk · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Sinajski polotok in Baker · Poglej več »
Beduini
Beduini (arasko بَدَوِي, badawī) so arabska nomadska etnična skupina. Razdeljeni so na plemena ali klane znane v arabščini kot ʿašāʾir (عَشَائِر), klani pa se še naprej delijo na družine, ki se imenujejo bayt. Beduini v glavnem živijo v Sirski puščavi in v puščavskih območjih severne Afrike, Arabskem polotoku, v Iraku in Levantu. Ime beduin je množina arabske besede badawī (بدوي). Vodja beduinskih plemen je šejk (arabsko شيخ, latinizirano šayḫ, dobesedno 'starejši'). Člani beduinskega plemena verjamejo da izhajajo iz enega skupnega prednika. Beduini v glavnem živijo od ovčereje, kozjereje in kamel. Nekateri so lovci, ukvarjajo pa se tudi z razbojništvom.
Novo!!: Sinajski polotok in Beduini · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Sinajski polotok in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Sinajski polotok in Egipt · Poglej več »
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Novo!!: Sinajski polotok in Faraon · Poglej več »
Gamal Abdel Naser
Gamal Abdel Naser (جمال عبد الناصر), egiptovski politik in častnik, * 15. januar 1918, † 28. september 1970.
Novo!!: Sinajski polotok in Gamal Abdel Naser · Poglej več »
Gaza
Gaza je manjše palestinsko ozemlje pod lastno upravo na vzhodni obali Sredozemskega morja, ki meji na Egipt na jugozahodu in Izrael na vzhodu in severu.
Novo!!: Sinajski polotok in Gaza · Poglej več »
Golansko višavje
Golanska planota z judovskimi (modro) in druškimi (črno) naselbinami Golansko višavje je ozemlje na jugozahodu Sirije, ki je od leta 1967 dalje pod zasedbo Izraela.
Novo!!: Sinajski polotok in Golansko višavje · Poglej več »
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice. Največje grobnice so v Afriki. To so piramide, ki so jih dali postavili faraoni, vladarji starodavnega Egipta, za svoje grobnice. Znane so tudi grobnice faraonov v Dolini kraljev, npr. grobnica faraona Tutankamona.
Novo!!: Sinajski polotok in Grobnica · Poglej več »
Hedžaška železnica
Hedžaška železnica (turško: Hicaz Demiryolu) je bila 1308 km dolga ozkotirna železniška proga (tirna širina je 1050 mm), ki je povezovala Damask prek ozemlja današnje Jordanije z Medino v Saudovi Arabiji, z odcepom do Haife na Sredozemskem morju.
Novo!!: Sinajski polotok in Hedžaška železnica · Poglej več »
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Novo!!: Sinajski polotok in Heliopolis · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Sinajski polotok in Islam · Poglej več »
Izraelci
Izraelci so narod, ki danes primarno živi na območju Izraela, in ima okoli 7 milijonov pripadnikov.
Novo!!: Sinajski polotok in Izraelci · Poglej več »
Jomkipurska vojna
Jomkipurska vojna (tudi oktobrska arabsko-izraelska vojna 1973) se je začela na judovski praznik jom kipur 6. oktobra 1973 (ta je tisto leto sovpadel z muslimanskim svetim mesecem Ramazanom) in je trajala do 25. oktobra istega leta. Arabska koalicija pod vodstvom Egipta in Sirije je začela sočasno ofenzivo proti Izraelu na Sinaju in Golanski planoti, na ozemljih, ki jih je Izrael zasedel med šestdnevno vojno leta 1967. Nekateri ameriški in izraelski zgodovinarji menijo, da cilj napada ni bilo uničenje Izraela, egiptovski predsednik Anvar Sadat naj bi z njim predvsem želel povrniti izgubljena območja in ponovno odpreti Sueški prekop. ZDA in Sovjetska zveza sta izdatno pomagali vsaka svoji strani (ZDA Izraelu, Sovjetska zveza arabski koaliciji), kar je jedrski velesili pripeljalo na rob spopada. Egiptovske enote so uspešno prečile Sueški prekop in tri dni skoraj neovirano prodirale po Sinaju, dokler ni Izrael mobiliziral večino svojih sil ter zaustavil egiptovsko ofenzivo, kar je pripeljalo do pat pozicije. Tudi sirske sile so v prvih treh dneh prodrle skozi izraelske obrambne črte na Golanski planoti, a so se morale umakniti na začetne položaje. Izrael je nato sprožil protiofenzivo in prodrl globoko v Sirijo ter začel obstreljevati obrobje prestolnice Damask. Sadat je na Sinaju ukazal napad 2. in 3. armade, s katerim naj bi razbremenil sirske zaveznike, toda izraelska obramba je zdesetkala egiptovske tankovske enote, nato pa skozi vrzel med armadama v protinapadu prodrla čez Sueški prekop. Egiptovska 3. armada je ostala v obroču na zahodnem robu Sinaja, nasproti obkoljenega mesta Suez. To je pripeljalo do stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Moskvo, dokler niso 25. oktobra sklenili drugega premirja, ki je končalo vojno. Po sedmih dnevih bojev je bilo na obeh straneh veliko žrtev. Izrael je imel med 2.500 in 2.800 mrtvih ter med 7.250 in 8.800 ranjenih, Na arabski strani nikoli niso razkrili številk, najnižje ocene so okoli 8.000 mrtvih (5.000 Egipčanov in 3.000 Sirijcev) ter 18.000 ranjenih, najvišje 18.500 mrtvih (15.000 Egipčanov in 3.500 Sirijcev) ter 35.000 ranjenih. Uničenih je bilo več kot 3.000 tankov in skoraj 1.000 letal. Leta 1974 je bilo podpisano končno premirje med Egiptom in Izraelom, ki je vsebovalo sporazum o ločitvi vojaških čet na Sueškem kanalu oz. Sinaju. Vojna je imela daljnosežne posledice. Arabski svet, ki je bil ponižan s porazom egiptovsko-sirsko-jordanske zveze v šestdnevni vojni, si je z vojaškimi uspehi prvih dni spopadov okrepil omajano samozavest. Izrael je kljub kasnejši operativni in taktični prevladi na bojišču spoznal, da ne bo mogel vedno vojaško obvladovati arabskih sosed. To je tlakovalo pot mirovnemu procesu in pripeljalo do sklenitve mirovnega sporazuma 1978 v Camp Davidu, podeželskem letovišču ameriških predsednikov. Slika:1973 sinai war maps.jpg|Boji na Sinaju in ob Sueškem prekopu, 1. faza Slika:1973 sinai war maps2.jpg|Boji na Sinaju in ob Sueškem prekopu, 2. faza.
Novo!!: Sinajski polotok in Jomkipurska vojna · Poglej več »
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Novo!!: Sinajski polotok in Justinijan I. · Poglej več »
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Novo!!: Sinajski polotok in Kairo · Poglej več »
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Novo!!: Sinajski polotok in Kanaan · Poglej več »
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Novo!!: Sinajski polotok in Kapela · Poglej več »
Katarina Aleksandrijska
Katarina Aleksandrijska, tudi Katarina Sinajska ali kar sveta Katarina, egipčanska devica ter mučenka in svetnica, * okrog 282, Aleksandrija, † okrog 307, Aleksandrija, Egipt.
Novo!!: Sinajski polotok in Katarina Aleksandrijska · Poglej več »
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Novo!!: Sinajski polotok in Konstantin I. Veliki · Poglej več »
Koralni greben
Jata rib nad velikim koralnim grebenom Koralni greben je aragonitna struktura, ki jo ustvarjajo živi organizmi in nastane v morski vodi, revni s hranilnimi snovmi.
Novo!!: Sinajski polotok in Koralni greben · Poglej več »
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Novo!!: Sinajski polotok in Kremen · Poglej več »
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Novo!!: Sinajski polotok in Magmatska kamnina · Poglej več »
Malahit
Malahit (grško malakos - slez) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada v 5.
Novo!!: Sinajski polotok in Malahit · Poglej več »
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Novo!!: Sinajski polotok in Mangan · Poglej več »
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Sinajski polotok in Meka · Poglej več »
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Novo!!: Sinajski polotok in Mojzes · Poglej več »
Nepravi obok
Nepravi obok/lok, tudi konzolni obok/lok je način gradnje loka/oboka, ki uporablja arhitekturno tehniko izgradnje konzole za premostitev prostora ali odprtine v konstrukciji, kot je vhod v steni, hodnik ali most.
Novo!!: Sinajski polotok in Nepravi obok · Poglej več »
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Novo!!: Sinajski polotok in Nomadi · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Sinajski polotok in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Novo!!: Sinajski polotok in Palestina (regija) · Poglej več »
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Novo!!: Sinajski polotok in Peščenjak · Poglej več »
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Novo!!: Sinajski polotok in Premog · Poglej več »
Protektorat
(iz lat.) skrbnistvo; pos.
Novo!!: Sinajski polotok in Protektorat · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Sinajski polotok in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: Sinajski polotok in Puščava · Poglej več »
Rafa, Gaza
Rafa je palestinsko mesto na jugu Gaze, ob meji z Egiptom in okoli 30 kilometrov južno od mesta Gaza.
Novo!!: Sinajski polotok in Rafa, Gaza · Poglej več »
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Novo!!: Sinajski polotok in Rdeče morje · Poglej več »
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Novo!!: Sinajski polotok in Ribolov · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Sinajski polotok in Samostan · Poglej več »
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Novo!!: Sinajski polotok in Sedimentne kamnine · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Sinajski polotok in Sirija · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Sinajski polotok in Sovjetska zveza · Poglej več »
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Novo!!: Sinajski polotok in Srednje egipčansko kraljestvo · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Sinajski polotok in Sredozemsko morje · Poglej več »
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Novo!!: Sinajski polotok in Stara zaveza · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Sinajski polotok in Stari Egipt · Poglej več »
Sueška vojna
Dim iz gorečih naftnih rezervoarjev po zavezniškem napadu na Port Said 5. novembra 1956 Sueška vojna, tudi sueška kriza, je bila vojaški spopad, v katerega so bile vpletene britanska, francoska, izraelska in egiptovska vojska.
Novo!!: Sinajski polotok in Sueška vojna · Poglej več »
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Novo!!: Sinajski polotok in Sueški prekop · Poglej več »
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Novo!!: Sinajski polotok in Sulejman I. · Poglej več »
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Novo!!: Sinajski polotok in Tektonska plošča · Poglej več »
Tetragramaton
Tori. Tetragramaton (grško: teragrámmaton - beseda štirih črk) se nanaša na hebrejsko besedo, ki se uporablja za poimenovanja boga v judovstvu.
Novo!!: Sinajski polotok in Tetragramaton · Poglej več »
Tora
Zvitek z besedilom Tore Torá ali Pentatevh (Peteroknjižje) pomeni pet Mojzesovih knjig.
Novo!!: Sinajski polotok in Tora · Poglej več »
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Novo!!: Sinajski polotok in Trajan · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Sinajski polotok in Turizem · Poglej več »
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Novo!!: Sinajski polotok in Turkiz · Poglej več »
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Novo!!: Sinajski polotok in Uran · Poglej več »
Vadi
Wadi Bani Khalid v regiji Sharqiyah, severno od puščave Wahiba, Oman Vadi v Omanu Vadi v Izraelu Wied Xlendi na otoku Gozo (Malta) pozimi Vadi (alternativno) je arabski izraz za dolino.
Novo!!: Sinajski polotok in Vadi · Poglej več »
Vatikanska knjižnica
Apostolska vatikanska knjižnica je ena od najstarejših in hkrati največjih knjižnic na svetu.
Novo!!: Sinajski polotok in Vatikanska knjižnica · Poglej več »
Zahodni breg
Zahodni breg Zahodni breg je naziv za 5655 km2 veliko ozemlje, ki leži med desnim (zahodnim) bregom reke Jordan, Mrtvim morjem in »zeleno črto«, izraelsko-jordansko razmejitveno linijo iz leta 1949.
Novo!!: Sinajski polotok in Zahodni breg · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Sinajski polotok in Združene države Amerike · Poglej več »
