Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Sežana

Index Sežana

Sežana (italijansko Sesana, nemško Zizan) je mesto v Sloveniji in gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno ter zdravstveno središče slovenskega Krasa.

65 odnosi: Avgust Černigoj, Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, Avtobusna postaja Sežana, Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Železniška postaja Sežana, Župnija Sežana, Češka, Botanični vrt, Divača, Druga svetovna vojna, Dunaj, Ema Starc, Gojmir Lešnjak, Gustav Gregorin, Ilirska Bistrica, Italija, Italijanščina, Jože Pahor, Južna železnica, Julij Titl, Komen, Kosovelova knjižnica Sežana, Kosovelova pot, Kozina, Kras (območje), Ljubljana, Mesto, Montbrison, Nemščina, Nova Gorica, Občina Sežana, Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana, Pardubice, Peter Kozler, Postojna, Prebivalstvo, Prva svetovna vojna, Rab, Rodbina Petač, Seznam mest v Sloveniji, Seznam zgradb in objektov v Sežani, Srečko Kosovel, Statistični urad Republike Slovenije, Taborsko gibanje, Trst, 1952, 1999, 2000, 2001, ..., 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016. Razširi indeks (15 več) »

Avgust Černigoj

Avgust Černigoj, slovenski slikar, grafik,* 24. avgust 1898, Trst, † 17. november 1985, Sežana.

Novo!!: Sežana in Avgust Černigoj · Poglej več »

Avstrijsko primorje

right Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega Cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.

Novo!!: Sežana in Avstrijsko primorje · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska (tudi »dvojna monarhija«) je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Sežana in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Avtobusna postaja Sežana

Pogled na perone z južne strani Avtobusna postaja Sežana je primestna ter medkrajevna avtobusna postaja, od koder avtobusi vozijo po Krasu, do večjih mest v Sloveniji (Ljubljana, Koper, Nova Gorica) ter v Italijo (Opčine, Trst).

Novo!!: Sežana in Avtobusna postaja Sežana · Poglej več »

Šolski center Srečka Kosovela Sežana

Šolski center Srečka Kosovela Sežana je javni zavod, ki ga sestavljata Gimnazija in ekonomska šola ter Višja strokovna šola.

Novo!!: Sežana in Šolski center Srečka Kosovela Sežana · Poglej več »

Železniška postaja Sežana

Železniška postaja Sežana je ena večjih železniških postaj v Sloveniji, ki oskrbuje bližnje mesto Sežana.

Novo!!: Sežana in Železniška postaja Sežana · Poglej več »

Župnija Sežana

Župnijska cerkev sv. Martina v Sežani Župnija Sežana je rimskokatoliška teritorialna župnija kraške dekanije, ki je del Škofije Koper.

Novo!!: Sežana in Župnija Sežana · Poglej več »

Češka

Češka (češko Česko), uradno Češka republika (češko Česká republika), je celinska država v srednji Evropi, ki meji na Nemčijo na zahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Sežana in Češka · Poglej več »

Botanični vrt

Curitibi, Brazilija Šrilanki Sežani Botanični vrt je ustanova (večinoma park ali rastlinjak), kjer so v študijske namene posajene različne rastline.

Novo!!: Sežana in Botanični vrt · Poglej več »

Divača

Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje, ki je najpomembnejše prometno središče na Krasu in središče občine Divača.

Novo!!: Sežana in Divača · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Sežana in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien) je glavno in največje avstrijsko mesto, in ena izmed avstrijskih zveznih dežel; zvezna dežela Dunaj sicer leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija.

Novo!!: Sežana in Dunaj · Poglej več »

Ema Starc

Ema Starc, slovenska igralka, 6. april 1901, Sežana, † 3. april 1967.

Novo!!: Sežana in Ema Starc · Poglej več »

Gojmir Lešnjak

Gojmir Lešnjak (vzdevek Gojc), slovenski filmski, gledališki ter televizijski igralec, *22. februar 1959, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Sežana in Gojmir Lešnjak · Poglej več »

Gustav Gregorin

Gustav Gregorin, slovenski pravnik, politik in gospodarstvenik, * 10. april 1860, Sežana, † 30. maj 1942, Ljubljana.

Novo!!: Sežana in Gustav Gregorin · Poglej več »

Ilirska Bistrica

Ilirska Bistrica je mesto in središče občine Ilirska Bistrica.

Novo!!: Sežana in Ilirska Bistrica · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Sežana in Italija · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Novo!!: Sežana in Italijanščina · Poglej več »

Jože Pahor

Jože Pahor, slovenski učitelj, pisatelj, dramatik, urednik in publicist, * 20. februar 1888, Sežana, † 1. september 1964, Ljubljana.

Novo!!: Sežana in Jože Pahor · Poglej več »

Južna železnica

Stara stavba dunajske Južne postaje (Südbahnhof), kjer se začne Južna železnica (1875) Južna železnica je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga na relaciji Dunaj – Maribor – Celje – Ljubljana – Sežana – Trst.

Novo!!: Sežana in Južna železnica · Poglej več »

Julij Titl

Julij Titl, slovenski, geograf, gospodarski zgodovinar in družbenopolitični delavec, * 24. november 1914, Vrhole pri Slovenskih Konjicah, † januar 2014, Izola.

Novo!!: Sežana in Julij Titl · Poglej več »

Komen

Komen, središče istoimenske občine, je urbanizirano naselje ob križišču cest proti Novi Gorici, Vipavi in Sežani.

Novo!!: Sežana in Komen · Poglej več »

Kosovelova knjižnica Sežana

Kosovelova knjižnica Sežana je osrednja splošna knjižnica s sedežem na Ulici Mirka Pirca 1 (Sežana), kjer domuje od 1975.

Novo!!: Sežana in Kosovelova knjižnica Sežana · Poglej več »

Kosovelova pot

Rojstna hiša Srečka Kosovela v Sežani Kosovelova pot je pohodniška pešpot.

Novo!!: Sežana in Kosovelova pot · Poglej več »

Kozina

Kozina je naselje ob italijanski meji in skupaj z bližnjimi Hrpeljami tvori občino Hrpelje-Kozina.

Novo!!: Sežana in Kozina · Poglej več »

Kras (območje)

Krás (italijansko Carso, nemško Karst) je mednarodno geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske in Tržaško pokrajino v Italiji.

Novo!!: Sežana in Kras (območje) · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine, najbolj naseljene občine v Sloveniji.

Novo!!: Sežana in Ljubljana · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Sežana in Mesto · Poglej več »

Montbrison

Montbrison je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Loire.

Novo!!: Sežana in Montbrison · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Sežana in Nemščina · Poglej več »

Nova Gorica

Gorici Sočo pri Solkanu z '''Novo Gorico''' v ozadju Nova Gorica je mlado, s 13.491 prebivalci deseto največje mesto v Sloveniji.

Novo!!: Sežana in Nova Gorica · Poglej več »

Občina Sežana

Občina Sežana je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Sežana in Občina Sežana · Poglej več »

Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana

Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana je osnovna šola z največjim šolskim okolišem v Sloveniji.

Novo!!: Sežana in Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana · Poglej več »

Pardubice

Zelena vrata na glavnem trgu Pardubice so mesto v istoimenskem istoimenskem okraju v vzhodni Bohemiji, Češka, ob rekah Labi in Chrudimki.

Novo!!: Sežana in Pardubice · Poglej več »

Peter Kozler

''Zemljovid slovenske dežele in pokrajin'', 1852, izdan 1861 Peter Kozler (tudi Kosler), slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu, * 16. februar 1824, Koče pri Kočevski Reki, † 16. april 1879, Ljubljana.

Novo!!: Sežana in Peter Kozler · Poglej več »

Postojna

Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna.

Novo!!: Sežana in Postojna · Poglej več »

Prebivalstvo

Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.

Novo!!: Sežana in Prebivalstvo · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Sežana in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rab

Razdelitev otoka po regijah s pripadajočimi mesti Mesto Rab Italijansko fašistično koncentracijsko taborišče v Kamporju na severozahodu otoka Plaža »Livačna« na severu otoka, ob mestu Lopar Rab je otok in istoimensko naselje na Hrvaškem.

Novo!!: Sežana in Rab · Poglej več »

Rodbina Petač

Rodbina Petač (italijansko Petazzi) je bila plemiška družina, ki je imela v 17.

Novo!!: Sežana in Rodbina Petač · Poglej več »

Seznam mest v Sloveniji

Seznam mest v Sloveniji.

Novo!!: Sežana in Seznam mest v Sloveniji · Poglej več »

Seznam zgradb in objektov v Sežani

V mestu Sežana je veliko stavb, ki so zanimive za ogled oz.

Novo!!: Sežana in Seznam zgradb in objektov v Sežani · Poglej več »

Srečko Kosovel

Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist; * 18. marec 1904, Sežana, † 27. maj 1926, Tomaj.

Novo!!: Sežana in Srečko Kosovel · Poglej več »

Statistični urad Republike Slovenije

Statistični urad Republike Slovenije (kratica SURS) je državni organ, ki je v skladu z Zakonom o državni statistiki glavni izvajalec in usklajevalec dejavnosti slovenske državne statistike.

Novo!!: Sežana in Statistični urad Republike Slovenije · Poglej več »

Taborsko gibanje

Plakat za tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868 Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871.

Novo!!: Sežana in Taborsko gibanje · Poglej več »

Trst

Tŕst je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež dežele Furlanija-Julijska krajina in Tržaške pokrajine.

Novo!!: Sežana in Trst · Poglej več »

1952

1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Sežana in 1952 · Poglej več »

1999

1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Sežana in 1999 · Poglej več »

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Sežana in 2000 · Poglej več »

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Sežana in 2001 · Poglej več »

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Sežana in 2002 · Poglej več »

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Sežana in 2003 · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Sežana in 2004 · Poglej več »

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Sežana in 2005 · Poglej več »

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Novo!!: Sežana in 2006 · Poglej več »

2007

2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.

Novo!!: Sežana in 2007 · Poglej več »

2008

2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.

Novo!!: Sežana in 2008 · Poglej več »

2009

2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.

Novo!!: Sežana in 2009 · Poglej več »

2010

2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Sežana in 2010 · Poglej več »

2011

2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Sežana in 2011 · Poglej več »

2012

2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Sežana in 2012 · Poglej več »

2013

2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Sežana in 2013 · Poglej več »

2014

2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Sežana in 2014 · Poglej več »

2015

2015 (MMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Sežana in 2015 · Poglej več »

2016

2016 (MMXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Sežana in 2016 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Sesana.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »