Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Ruščina

Index Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazík)) je slovanski jezik, ki ga govorijo predvsem v Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, Kazahstanu in Kirgiziji, v večji meri pa tudi v drugih državah, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze.

96 odnosi: Akanje, Azija, Belorusija, Beseda, Dajalnik, Dialektologija, Estonija, Evrazija, Fonem, Imenovalnik, Izgovarjava, Jaroslavelj, Jer, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kazahstan, Kirgizistan, Knjižni jezik, Latinica, Latvija, Litva, Lužiščina, Materni jezik, Mednarodna agencija za jedrsko energijo, Mednarodna fonetična abeceda, Mednarodna organizacija za standardizacijo, Mihail Vasiljevič Lomonosov, Množina, Moldavija, Naglas, Narečje, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacija združenih narodov, Poljščina, Povedek, Praslovanščina, Predlog, Rodilnik, Rusija, Samoglasnik, Seznam slovenskih besed ruskega izvora, Sklanjatev, Sklon, Slovanski jeziki, Slovar, Slovnični spol, Slovnično število, Slovnica, Soglasnik, Sovjetska zveza, Starovzhodnoslovanščina, ..., Statistika, SZ, Ton, Ukrajina, Ukrajinščina, Uradni jezik, Vladimir Ivanovič Dalj, Vzhodna Evropa, Zlog, К, П, О, А, Н, Р, С, Т, У, Ф, Х, Ц, Ч, Ш, Щ, Ъ, Ы, Ь, Ю, Я, М, И, Ж, З, Б, В, Г, Д, Е, Л, Й, 18. stoletje, 19. stoletje, 1900, 1986, 1989, 20. stoletje. Razširi indeks (46 več) »

Akanje

Ákanje je posebnost nekega jezika, da govoreči izgovarjajo glas 'a' namesto 'o'.

Novo!!: Ruščina in Akanje · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Novo!!: Ruščina in Azija · Poglej več »

Belorusija

Republika Belorusija je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.

Novo!!: Ruščina in Belorusija · Poglej več »

Beseda

Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.

Novo!!: Ruščina in Beseda · Poglej več »

Dajalnik

Dajálnik (dátiv) je v slovenščini 3.

Novo!!: Ruščina in Dajalnik · Poglej več »

Dialektologija

Dialektologíja ali narečjeslóvje je panoga jezikoslovja, ki preučuje narečja (dialekte), tj.

Novo!!: Ruščina in Dialektologija · Poglej več »

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Novo!!: Ruščina in Estonija · Poglej več »

Evrazija

Evrázija (tudi Évroázija) je ime za skupek, ki ga tvorita Evropa in Azija, ki sta po mnenju nekaterih pravzaprav ena sama celina (včasih tudi supercelina).

Novo!!: Ruščina in Evrazija · Poglej več »

Fonem

Foném (starogrško: phōnēma - glas, z glasom izrečen) ali glásnik je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.

Novo!!: Ruščina in Fonem · Poglej več »

Imenovalnik

Imenoválnik ali nóminativ je prvi sklonJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.

Novo!!: Ruščina in Imenovalnik · Poglej več »

Izgovarjava

Izgovarjava (obliko izgovorjava Slovenski pravopis odsvetuje) v jeziku pomeni način, na katerega posameznik zlaga osnovne enote, glasove.

Novo!!: Ruščina in Izgovarjava · Poglej več »

Jaroslavelj

Jaroslavelj (Jaroslávl') je mesto v evropskem delu Rusije in upravno središče Jaroslaveljske oblasti, 250 km severovzhodno od Moskve.

Novo!!: Ruščina in Jaroslavelj · Poglej več »

Jer

Jer je ime dveh črk cirilice.

Novo!!: Ruščina in Jer · Poglej več »

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Novo!!: Ruščina in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »

Kazahstan

Kazahstán (Qazaqstan) je država v Vzhodni Evropi in Srednji Aziji.

Novo!!: Ruščina in Kazahstan · Poglej več »

Kirgizistan

Kirgizistan (tudi Kirgizija) uradno Kirgiška republika je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.

Novo!!: Ruščina in Kirgizistan · Poglej več »

Knjižni jezik

Knjížni jêzik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, napisanimi v slovnicah, slovarjih, pravopisih in drugih jezikovnih priročnikih.

Novo!!: Ruščina in Knjižni jezik · Poglej več »

Latinica

Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.

Novo!!: Ruščina in Latinica · Poglej več »

Latvija

Repúblika Látvija je republika v severovzhodni Evropi.

Novo!!: Ruščina in Latvija · Poglej več »

Litva

Republika Litva je republika v severovzhodni Evropi.

Novo!!: Ruščina in Litva · Poglej več »

Lužiščina

Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.

Novo!!: Ruščina in Lužiščina · Poglej več »

Materni jezik

Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik.

Novo!!: Ruščina in Materni jezik · Poglej več »

Mednarodna agencija za jedrsko energijo

IAEA članice Mednárodna agencíja za jêdrsko energijo (angleško International Atomic Energy Agency, kratica IAEA), je bila ustanovljena kot avtonomna organizacija 29. julija 1957 z namenom širjenju zamisli o miroljubni rabi jedrske energije in neširjenju jedrskega orožja.

Novo!!: Ruščina in Mednarodna agencija za jedrsko energijo · Poglej več »

Mednarodna fonetična abeceda

Mednarodna fonetična abeceda (izvirno International Phonetic Alphabet, kratica IPA) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki.

Novo!!: Ruščina in Mednarodna fonetična abeceda · Poglej več »

Mednarodna organizacija za standardizacijo

Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization; kratica ISO) je mednarodno združenje organizacij za standardizacijo iz preko 140 držav.

Novo!!: Ruščina in Mednarodna organizacija za standardizacijo · Poglej več »

Mihail Vasiljevič Lomonosov

Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4. april) 1765, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Novo!!: Ruščina in Mihail Vasiljevič Lomonosov · Poglej več »

Množina

Množina je slovnično število, ki zaznamuje več kot dve stvari.

Novo!!: Ruščina in Množina · Poglej več »

Moldavija

Republika Moldavija (moldavsko Republica Moldova) je celinska država v Vzhodni Evropi, med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.

Novo!!: Ruščina in Moldavija · Poglej več »

Naglas

Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.

Novo!!: Ruščina in Naglas · Poglej več »

Narečje

Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.

Novo!!: Ruščina in Narečje · Poglej več »

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi

Zasedanje stalnega sveta OVSE v dunajski palači Hofburg, leta 2005 Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je mednarodna organizacija za varnost.

Novo!!: Ruščina in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi · Poglej več »

Organizacija združenih narodov

Sedež OZN v New Yorku Ženevi Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (angl. United Nations, UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Novo!!: Ruščina in Organizacija združenih narodov · Poglej več »

Poljščina

Póljščina je zahodnoslovanski jezik in uradni jezik Poljske.

Novo!!: Ruščina in Poljščina · Poglej več »

Povedek

Povédek (tudi predikát) je stavčni člen, ki odgovarja na vprašanje Kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi, torej v stavku izraža dogajanje.

Novo!!: Ruščina in Povedek · Poglej več »

Praslovanščina

Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je neizpričan rekonstruirani prajezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov.

Novo!!: Ruščina in Praslovanščina · Poglej več »

Predlog

Prêdlog ali prepozicija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.

Novo!!: Ruščina in Predlog · Poglej več »

Rodilnik

Rodílnik ali génitiv je v slovenščini 2.

Novo!!: Ruščina in Rodilnik · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Ruščina in Rusija · Poglej več »

Samoglasnik

Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.

Novo!!: Ruščina in Samoglasnik · Poglej več »

Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine.

Novo!!: Ruščina in Seznam slovenskih besed ruskega izvora · Poglej več »

Sklanjatev

Sklanjatev je pregibanje samostalnikov, pridevnikov, zaimkov in števnikov po sklonu, spolu in številu.

Novo!!: Ruščina in Sklanjatev · Poglej več »

Sklon

Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.

Novo!!: Ruščina in Sklon · Poglej več »

Slovanski jeziki

Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Novo!!: Ruščina in Slovanski jeziki · Poglej več »

Slovar

Slovár ali besednják je knjiga, v katerem so abecedno urejene in pojasnjene besede nekega jezika.

Novo!!: Ruščina in Slovar · Poglej več »

Slovnični spol

Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.

Novo!!: Ruščina in Slovnični spol · Poglej več »

Slovnično število

Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.

Novo!!: Ruščina in Slovnično število · Poglej več »

Slovnica

Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.

Novo!!: Ruščina in Slovnica · Poglej več »

Soglasnik

450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.

Novo!!: Ruščina in Soglasnik · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тских Социалисти́ческих Респу́блик) je bila zveza socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Ruščina in Sovjetska zveza · Poglej več »

Starovzhodnoslovanščina

Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.

Novo!!: Ruščina in Starovzhodnoslovanščina · Poglej več »

Statistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.

Novo!!: Ruščina in Statistika · Poglej več »

SZ

SZ je lahko dvočrkovna kratica za.

Novo!!: Ruščina in SZ · Poglej več »

Ton

Tón je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi - strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.

Novo!!: Ruščina in Ton · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je obmorska država v Vzhodni Evropi, ki na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo.

Novo!!: Ruščina in Ukrajina · Poglej več »

Ukrajinščina

Ukrajínščina je vzhodnoslovanski jezik s številnimi zahodnoslovanskimi vplivi (predvsem poljščine).

Novo!!: Ruščina in Ukrajinščina · Poglej več »

Uradni jezik

Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.

Novo!!: Ruščina in Uradni jezik · Poglej več »

Vladimir Ivanovič Dalj

Vladimir Ivanovič Dalj (tudi Dahl), rusko Влади́мир Ива́нович Даль), ruski leksikograf, narodopisec in jezikoslovec, * 10. november 1801, Luhansk, Jekaterinoslavska gubernija, danes Ukrajina, † 22. september 1872.

Novo!!: Ruščina in Vladimir Ivanovič Dalj · Poglej več »

Vzhodna Evropa

Zemljevid Vzhodne Evrope Vzhodna Evropa je geopolitična regija, ki je lahko definirana kot.

Novo!!: Ruščina in Vzhodna Evropa · Poglej več »

Zlog

Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.

Novo!!: Ruščina in Zlog · Poglej več »

К

К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ. Izgovarja s kot k in se po navadi tako tudi prečrkuje v latinico (v nekaterih jezikih se prečrkuje tudi v c).

Novo!!: Ruščina in К · Poglej več »

П

П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π. Izgovarja s kot p in se tako tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in П · Poglej več »

О

О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο. Izgovarja s kot o in se tako tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in О · Poglej več »

А

А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).

Novo!!: Ruščina in А · Poglej več »

Н

Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).

Novo!!: Ruščina in Н · Poglej več »

Р

Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ. Črka Р spada med tako imenovane »lažne prijatelje«, saj zgleda povsem enako kot latinična črka P, vendar pa se ne izgovarja enako.

Novo!!: Ruščina in Р · Poglej več »

С

С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς. Črka С spada med tako imenovane »lažne prijatelje«, saj izgleda povsem enako kot latinična črka C, vendar pa se ne izgovarja enako.

Novo!!: Ruščina in С · Poglej več »

Т

Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ. Izgovarja se kot t in se tako tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in Т · Poglej več »

У

У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ. Izgovarja se kot in se tako tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in У · Poglej več »

Ф

Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ. Izgovarja s kot f in se tako tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in Ф · Poglej več »

Х

Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ. Črka Х Spada med tako imenovane »lažne prijatelje«, saj izgleda povsem enako kot latinična črka X, vendar pa se ne izgovarja enako.

Novo!!: Ruščina in Х · Poglej več »

Ц

Ц je cirilska črka nejasnega izvora.

Novo!!: Ruščina in Ц · Poglej več »

Ч

Ч je cirilska črka nejasnega izvora.

Novo!!: Ruščina in Ч · Poglej več »

Ш

Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.

Novo!!: Ruščina in Ш · Poglej več »

Щ

Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т. Pri tem se je Т pisal pod Ш, tako da je imela ta črka v starejši cirilici obliko 23px.

Novo!!: Ruščina in Щ · Poglej več »

Ъ

Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.

Novo!!: Ruščina in Ъ · Poglej več »

Ы

Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І. Zaradi lažjega pisanja se je oblika ЪІ potem poenostavila v Ы. Črka Ы se uporablja v vzhodnoslovanskih jezikih in predstavlja tako imenovani trdi i. Praviloma sledi trdemu soglasniku in se izgovarja nekoliko drugače kot običajni i - ustrezni glas v knjižni slovenščini ni znan, obstaja pa v nekaterih slovenskih narečjih.

Novo!!: Ruščina in Ы · Poglej več »

Ь

Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.

Novo!!: Ruščina in Ь · Poglej več »

Ю

Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).

Novo!!: Ruščina in Ю · Poglej več »

Я

Я je cirilska črka, ki se imenuje ja in se po navadi tudi prečrkuje kot JA (v nekaterih jezikih tudi kot YA).

Novo!!: Ruščina in Я · Poglej več »

М

М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ. Izgovarja s kot m in se tako tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in М · Poglej več »

И

И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).

Novo!!: Ruščina in И · Poglej več »

Ж

Ж je cirilska črka.

Novo!!: Ruščina in Ж · Poglej več »

З

З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ. Izgovarja se kot z in se po navadi tudi prečrkuje v latinico kot Z. Tradicionalno ime te črke je zemlja (земля), v novejšem času pa se bolj uporablja kratko ime ze.

Novo!!: Ruščina in З · Poglej več »

Б

Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β. Izgovarja se kot b in se tako tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in Б · Poglej več »

В

В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β. Črka В spada med tako imenovane »lažne prijatelje«, saj izgleda povsem enako kot latinična črka B, vendar pa se ne izgovarja enako.

Novo!!: Ruščina in В · Poglej več »

Г

Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ. Izgovarja se kot g in se običajno tako tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in Г · Poglej več »

Д

Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ. Izgovarja se kot d in se tako tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in Д · Poglej več »

Е

Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε. Izgovarja se kot e, v nekaterih jezikih pa tudi kot je in se tako (e, je) tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in Е · Poglej več »

Л

Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ. Izgovarja se kot L in se tako tudi prečrkuje v latinico.

Novo!!: Ruščina in Л · Poglej več »

Й

Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И. Črka Й se izgovarja kot j na koncu zloga (npr. v besedi мой.

Novo!!: Ruščina in Й · Poglej več »

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Novo!!: Ruščina in 18. stoletje · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Ruščina in 19. stoletje · Poglej več »

1900

1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Ruščina in 1900 · Poglej več »

1986

1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Ruščina in 1986 · Poglej več »

1989

1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Ruščina in 1989 · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Ruščina in 20. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Ruska abeceda, Ruski jezik.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »