Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Ruđer Josip Bošković

Index Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

99 odnosi: Albert Einstein, Astronom, Atom, Atomska, molekulska in optična fizika, Španija, Čas, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Bela luknja, Benetke, Beograd, Beograjska trdnjava, Bibavica, Bohrov model atoma, Bolgarija, Brazilija, Cikloida, Daljnogled, Diplomat, Družba Jezusova, Dubrovniška republika, Dubrovnik, Dunaj, Elektromagnetno polje, Elektron, Filozofija, Fizik, Fizika, Francoščina, Geodezija, Hrvaška, Inženir, Isaac Newton, Italija, Ivan Supek, Jeklo, Jezero, Kalifornija, Kilometer, Klasična mehanika, Komet, Konstantinopel, Kozmologija, Kraljeva družba, Kromatična aberacija, Lom svetlobe, Lucca, Ludvik XV. Francoski, Luna, Lunini kraterji, Mašniško posvečenje, ..., Matematika, Michael Faraday, Mikrometer, Milano, Moldavija, Načelo, Oblika Zemlje, Observatorij, Optika, Osnovni delec, Papež, Papež Benedikt XIV., Pariz, Pavia, Pesnik, Polarni sij, Poldnevnik, Poljska, Portugalci, Prehod Venere, Premer, Prostor, Razdalja, Razsežnost (vektorski prostor), Rim, Rimini, Sankt Peterburg, Sferna trigonometrija, Sila, Sonce, Splošni gravitacijski zakon, Stopinja, Težnost, Telo (fizika), Teologija, Tir, Točka, Toskana, Trebinje, Udarni krater, Vesolje, Zemlja, Zemljevid, Znanost, Zvezda, 13. februar, 1711, 1787, 18. maj. Razširi indeks (49 več) »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Albert Einstein · Poglej več »

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Astronom · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Atom · Poglej več »

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Atomska, molekulska in optična fizika · Poglej več »

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Španija · Poglej več »

Čas

Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Čas · Poglej več »

Bazilika sv. Petra, Vatikan

Bazilika svetega Petra je ena od štirih velikih bazilik v Rimu.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Bazilika sv. Petra, Vatikan · Poglej več »

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Bela luknja · Poglej več »

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto).

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Benetke · Poglej več »

Beograd

Béograd (staro slovensko Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Beograd · Poglej več »

Beograjska trdnjava

Beograjska trdnjava (Beogradska tvrđava) je trdnjava, ki stoji ob sotočju Donave in Save v središču srbskega glavnega mesta Beograda.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Beograjska trdnjava · Poglej več »

Bibavica

–plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Bibavica · Poglej več »

Bohrov model atoma

Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Bohrov model atoma · Poglej več »

Bolgarija

Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Bolgarija · Poglej več »

Brazilija

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Brazilija · Poglej več »

Cikloida

Generiranje cikloide s sledenjem točke na krožnici Cikloída je v matematiki krivulja v ravnini, ki jo dobimo tako, da sledimo točki na krožnici, ko se ta kotali po vodoravni premici.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Cikloida · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Daljnogled · Poglej več »

Diplomat

Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Diplomat · Poglej več »

Družba Jezusova

Znak jezuitov Družba Jezusova oziroma jezuiti je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Družba Jezusova · Poglej več »

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Dubrovniška republika · Poglej več »

Dubrovnik

Glavna dubrovniška ulica, t. i. Stradun Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto, administrativni središče Dubrovniško-neretvanske županije, ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Dubrovnik · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien) je glavno in največje avstrijsko mesto, in ena izmed avstrijskih zveznih dežel; zvezna dežela Dunaj sicer leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Dunaj · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Elektromagnetno polje · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Elektron · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía) je humanistična veda.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Filozofija · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Fizik · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Fizika · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (la langue française) je eden najpomembnejših romanskih jezikov; prehitevata jo le še španščina in portugalščina.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Francoščina · Poglej več »

Geodezija

Geodezíja je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Geodezija · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Hrvaška · Poglej več »

Inženir

Inženír je danes strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Inženir · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Isaac Newton · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Italija · Poglej več »

Ivan Supek

Ivan Supek, hrvaški fizik, filozof, pisatelj, mirovnik in humanist, * 8. april 1915, Zagreb, Hrvaška, † 5. marec 2007, Zagreb.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Ivan Supek · Poglej več »

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Jeklo · Poglej več »

Jezero

Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Jezero · Poglej več »

Kalifornija

Kalifórnija (angleško California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Kalifornija · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Kilometer · Poglej več »

Klasična mehanika

Klasična mehanika in kvantna mehanika sta v fiziki dve glavni področji mehanike.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Klasična mehanika · Poglej več »

Komet

Prikaz kometa Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Komet · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Konstantinopel · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Kozmologija · Poglej več »

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Kraljeva družba · Poglej več »

Kromatična aberacija

Primer kromatične aberacije. Zgornja slika ima minimalno kromatično aberacijo, spodnja pa veliko Kromatična aberacija je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Kromatična aberacija · Poglej več »

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Lom svetlobe · Poglej več »

Lucca

Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto z 89.000 prebivalcev in občina v pokrajini Toskana, osrednja Italija, na Serchio, v plodni ravnini pri tirenskem morju.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Lucca · Poglej več »

Ludvik XV. Francoski

Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Ludvik XV. Francoski · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Luna · Poglej več »

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Lunini kraterji · Poglej več »

Mašniško posvečenje

Sveto mašniško posvečenje ali zakrament svetega reda oziroma ordinacija je krščanski sveti zakrament, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Mašniško posvečenje · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Matematika · Poglej več »

Michael Faraday

Michael Faraday, FRS, angleški fizik in kemik, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Michael Faraday · Poglej več »

Mikrometer

Ogljikov filament (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Mikrometer · Poglej več »

Milano

Milano (italijansko Milano), je drugo najbolj naseljeno mesto v Italiji in glavno mesto pokrajine Lombardije.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Milano · Poglej več »

Moldavija

Republika Moldavija (moldavsko Republica Moldova) je celinska država v Vzhodni Evropi, med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Moldavija · Poglej več »

Načelo

Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Načelo · Poglej več »

Oblika Zemlje

teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Oblika Zemlje · Poglej več »

Observatorij

Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Observatorij · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Optika · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec je osnovni in nedeljiv gradnik snovi.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Osnovni delec · Poglej več »

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Papež · Poglej več »

Papež Benedikt XIV.

Papež Benedikt XIV. (rojen kot Prospero Lorenzo Lambertini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. marec 1675, Bologna, † 3. maj 1758.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Papež Benedikt XIV. · Poglej več »

Pariz

Paríz (francosko Paris) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji, glavno mesto osrednje francoske regije Île-de-France.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Pariz · Poglej več »

Pavia

Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Pavia · Poglej več »

Pesnik

Pesnik ali poet je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Pesnik · Poglej več »

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Polarni sij · Poglej več »

Poldnevnik

Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Poldnevnik · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Poljska · Poglej več »

Portugalci

Portugalci je etnična skupina oz.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Portugalci · Poglej več »

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Prehod Venere · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Premer · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Prostor · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Razdalja · Poglej več »

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je v matematiki število linearno neodvisnih vektorjev oziroma moč baze.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Razsežnost (vektorski prostor) · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Rim · Poglej več »

Rimini

Rimini je mesto v italijanski deželi Emilija - Romanja in prestolnica province Rimini.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Rimini · Poglej več »

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg, Sánkt-Peterbúrg, med prebivalci ljubkovalno imenovan tudi »Piter«) je s 4.700.000 prebivalci drugo največje mesto v Ruski federaciji. V bližnji okolici pa jih živi še deset milijonov. Leži na strateško izjemno pomembnem mestu, kjer se reka Neva deltasto izliva v Finski zaliv in dejansko simbolizira rusko okno v Evropo. Mesto je bilo ustanovljeno 27. maja 1703 na ukaz carja Petra I. Velikega, ki je mestu z najemom tujih – predvsem italijanskih – arhitektov dal evropsko noto. Je eno najpomembnejših ruskih pristanišč, zato je z gospodarskega vidika od nekdaj izjemno pomembno mesto. Od 18. (31.) avgusta 1914 do 26. januarja 1924 je bilo mesto poimenovano Petrograd, od 26. januarja 1924 do 6. septembra 1991 pa Leningrad.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Sankt Peterburg · Poglej več »

Sferna trigonometrija

Sferni trikotnik Sfêrna trigonometríja je veja matematike, ki se ukvarja z mnogokotniki na krogli.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Sferna trigonometrija · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Sila · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Sonce · Poglej več »

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »

Stopinja

Stopínja ima več pomenov.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Stopinja · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Težnost · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Telo (fizika) · Poglej več »

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona''' (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Teologija · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Tir · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Točka · Poglej več »

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Toskana · Poglej več »

Trebinje

Trebinje je lahko.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Trebinje · Poglej več »

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Udarni krater · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Vesolje · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Zemlja · Poglej več »

Zemljevid

Zemljevid ali geografska karta predstavlja zemljišče oziroma zemeljsko površje v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Zemljevid · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Znanost · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in Zvezda · Poglej več »

13. februar

13.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in 13. februar · Poglej več »

1711

1711 (MDCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in 1711 · Poglej več »

1787

1787 (MDCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in 1787 · Poglej več »

18. maj

18.

Novo!!: Ruđer Josip Bošković in 18. maj · Poglej več »

Preusmerja sem:

Bošković, Josip Bošković, Josip Ruđer Bošković, Rudjer Bošković, Rudjer Josip Bošković, Ruđer Bošković.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »