Hitreje kot brskalnik!
28 odnosi: Anatomija, Astronomija, Fizika, Geometrija, Gibanje, Invariantnost, Izrek o vrtilni količini, Kartezični koordinatni sistem, Kinetična energija, Koordinatno izhodišče, Kotna hitrost, Matematika, Matrika, Ohranitveni zakon, Os vrtenja, Premica, Preslikava, Razdalja, Simetrija, Sklep, Sočasno vrtenje, Točka, Togi premik, Togo telo, Translacija, Vektorski prostor, Vrtilna količina, Vztrajnostni moment.
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Novo!!: Vrtenje in Anatomija · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Vrtenje in Astronomija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Vrtenje in Fizika · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Vrtenje in Geometrija · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Vrtenje in Gibanje · Poglej več »
Invariantnost
Invariantnost je v matematiki in teoretični fiziki značilnost fizikalnih količin, ki se kaže v tem, da ostane njena vrednost nespremenjena pri transformacijah.
Novo!!: Vrtenje in Invariantnost · Poglej več »
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Novo!!: Vrtenje in Izrek o vrtilni količini · Poglej več »
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Novo!!: Vrtenje in Kartezični koordinatni sistem · Poglej več »
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Novo!!: Vrtenje in Kinetična energija · Poglej več »
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Novo!!: Vrtenje in Koordinatno izhodišče · Poglej več »
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Novo!!: Vrtenje in Kotna hitrost · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Vrtenje in Matematika · Poglej več »
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Novo!!: Vrtenje in Matrika · Poglej več »
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Novo!!: Vrtenje in Ohranitveni zakon · Poglej več »
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Novo!!: Vrtenje in Os vrtenja · Poglej več »
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Novo!!: Vrtenje in Premica · Poglej več »
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Novo!!: Vrtenje in Preslikava · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Vrtenje in Razdalja · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Vrtenje in Simetrija · Poglej več »
Sklep
Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.
Novo!!: Vrtenje in Sklep · Poglej več »
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Novo!!: Vrtenje in Sočasno vrtenje · Poglej več »
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Novo!!: Vrtenje in Točka · Poglej več »
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Novo!!: Vrtenje in Togi premik · Poglej več »
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Novo!!: Vrtenje in Togo telo · Poglej več »
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Novo!!: Vrtenje in Translacija · Poglej več »
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Novo!!: Vrtenje in Vektorski prostor · Poglej več »
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Novo!!: Vrtenje in Vrtilna količina · Poglej več »
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Novo!!: Vrtenje in Vztrajnostni moment · Poglej več »
