Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Starorimska civilizacija

Index Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

154 odnosi: Aleksandrija, Ank Marcij, Antični Rim, Apeninski polotok, Ares, Arheologija, Arkadij, Arles, Avgur, Beneška republika, Birokracija, Bizanc, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, Centurion, Cenzor, Cloaca Maxima, Corpus juris civilis, Cursus honorum, Denarij, Dioklecijan, Donava, Država, Edil, Etruščani, Evropa, Foederati, Forum, Freska, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galien, Galija, Germani, Gimnazij (Antična Grčija), Grška abeceda, Hastati, Honorij (rimski cesar), Hoplit, Insula (zgradba), Italski jeziki, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jupiter (mitologija), Justinijan I., Justinijanov zakonik, Karakala, Klasična arhitektura, Kolosej, Kompozitni slog, Konstantin I. Veliki, ..., Kraljevina Sicilija, Krščanstvo, Kupola, Kvestor, Latinščina, Latinci, Latinske pravice, Ljudska latinščina, Lok (arhitektura), Lucij Tarucij Firman, Lyon, Manipel, Marij, Marijeve reforme, Mark Terencij Varon, Mark Tulij Cicero, Marmor, Mars (mitologija), Milanski edikt, Mozaik, Narbonska Galija, Neapeljsko kraljestvo, Neptun (mitologija), Neron, Novi vek, Obrazilo, Obrt, Odeon (zgradba), Odoaker, Oglej, Palatinski grič, Panteon, Rim, Papeška država, Papirus, Patriciji (plemstvo), Pergament, Piratstvo, Plebejci, Plutarh, Pompej Veliki, Pont du Gard, Pontifex maximus, Portik, Pozejdon, Pozolana, Prefekt, Pretor, Principat, Prva punska vojna, Ravena, Ren, Renesansa, Rimska arhitektura, Rimska cesta, Rimska književnost, Rimska legija, Rimska republika, Rimska vila, Rimska vojna mornarica, Rimske terme, Rimski akvadukt, Rimski amfiteater, Rimski beton, Rimski diktator, Rimski konzul, Rimski most, Rimski senat, Rimski tempelj, Rimsko cesarstvo, Rimsko državljanstvo, Rimsko gledališče (zgradba), Rimsko kraljestvo, Rimsko pravo, Rodos, Rog (glasbilo), Romanski jeziki, Romul, Romul Avgust, Rona, Sabinci, Saona, Sesterc, Severska dinastija, Slovnica, Soma, Srednji vek, Sredozemlje, Starogrška arhitektura, Staroitalska pisava, Stranišče, Sula, Teodozij I., Toskanski slog, Trajanov forum, Triariji, Triera, Tuba, V. legija Alaudae, Veliti, Vitruvij, Vojna Antonija in Oktavijana, Zahodno Rimsko cesarstvo, Zakonik dvanajstih plošč, Zevs. Razširi indeks (104 več) »

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Aleksandrija · Poglej več »

Ank Marcij

Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Ank Marcij · Poglej več »

Antični Rim

Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Antični Rim · Poglej več »

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Apeninski polotok · Poglej več »

Ares

Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Ares · Poglej več »

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Arheologija · Poglej več »

Arkadij

Arkadij (latinsko, grško Ἀρκάδιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 395 do svoje smrti leta 408, * 377/378, † 1. maj 408. Bil je šibek vladar, namesto katerega je vladala vrsta močnih ministrov in njegova žena Elija Evdoksija.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Arkadij · Poglej več »

Arles

Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Arles · Poglej več »

Avgur

Hrbtna stran denariusa cesarja Vespazijana z naslovom AVGVR, sklicevanje na tribunsko oblast (TRIBUNICIA POTESTAS) cesarske in duhovniške naprave; kovan med 71 in 73. Avgur je bil duhovnik in uradnik v klasičnem rimskem svetu.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Avgur · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Beneška republika · Poglej več »

Birokracija

Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Birokracija · Poglej več »

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Bizanc · Poglej več »

Bizantinski senat

Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Bizantinski senat · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »

Centurion

Rekonstrukcija uniforme rimskega centuriona; prečna perjanica na čeladi (''galea'') bi lahko pomenila njegov rang Centurion (latinsko, antično grško κεντυρίων, tudi ἑκατόνταρχος, , v srednjem bizantinskem obdobju κένταρχος ) je bil po Marijevih reformah leta 107 pr.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Centurion · Poglej več »

Cenzor

Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Cenzor · Poglej več »

Cloaca Maxima

Cloaca Maxima (italijansko Cloaca Massima) je eden prvih kanalizacijskih sistemov na svetu.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Cloaca Maxima · Poglej več »

Corpus juris civilis

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Corpus iuris civilis (latinsko zakonik civilnega prava) je zbirka pravnih dokumentov, ki je nastala med 529 in 534 po ukazu Justinijana I., cesarja Bizanca.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Corpus juris civilis · Poglej več »

Cursus honorum

Rimska ''cursus honorum'' Cursus honorum (slovensko častna pot) je bilo zaporedje položajev, po katerem je potekala kariera vojaških častnikov in političnih funkcionarjev senatorskega ranga v Rimski republiki in zgodnjem Rimskem cesarstvu.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Cursus honorum · Poglej več »

Denarij

Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n. št.) Denarij (latinsko, mn.), majhen rimski srebrn kovanec, ki so ga začeli kovati med drugo punsko vojno leta 211 pr.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Denarij · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Dioklecijan · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Donava · Poglej več »

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Država · Poglej več »

Edil

Edil (latinsko aedilis, iz aedes.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Edil · Poglej več »

Etruščani

Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Etruščani · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Evropa · Poglej več »

Foederati

Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Foederati · Poglej več »

Forum

Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Forum · Poglej več »

Freska

Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Freska · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Gaj Julij Cezar · Poglej več »

Galien

Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo. Dosegel je več vojaških zmag proti uzurpatorjem in germanskim plemenom, vendar ni mogel preprečiti odcepitve pomembnih provinc. Njegova petnajstletna vladavina je bila najdaljša v drugi polovici 3. stoletja. Rojen je bil v premožni in tradicionalno senatorski družini kot sin cesarja Valerijana in Mariniane. Valerijan je postal cesar septembra 253 in dal v Rimskem senatu Galiena povzdigniti v cezarja in avgusta. Valerijan je razdelil cesarstvo med njim in svojim sinom, pri čemer je Valerijan vladal na vzhodu, njegov sin pa na zahodu. Galien je leta 258 premagal uzurpatorja Ingenija in leta 259 uničil alemansko vojsko pri Mediolanu (sedanji Milano). Poraz in ujetje Valerijana v bitki s Sasanidi pri Edesi leta 260 sta Rimsko cesarstvo vrgla v kaos državljanske vojne. Oblast v celotnem cesarstvu je prevzel Galien. V letih 261–262 je premagal vzhodnega uzurpatorja Makrijana Majorja in Lucija Musija Emilijana, vendar ni uspel ustaviti nastajanja odcepljenega Galskega cesarstva pod generalom Postumom. Leta 268 se je v Mediolanu razglasil za cesarja uzurpator Avreol. Galien ga je v bitki pred mestom porazil in nato začel oblegati mesto. Galiena je med obleganjem do smrti zabodel njegov častnik in zarotnik Kekropij.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Galien · Poglej več »

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Galija · Poglej več »

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Germani · Poglej več »

Gimnazij (Antična Grčija)

Gimnazij' je bil v antični Grčiji objekt za usposabljanje tekmovalcev v ljudskih igrah, pa tudi prostor za druženje in sodelovanje pri intelektualnih opravilih.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Gimnazij (Antična Grčija) · Poglej več »

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Grška abeceda · Poglej več »

Hastati

Hastati (latinsko, mn.) so bili razred pehote v vojski Rimske republike.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Hastati · Poglej več »

Honorij (rimski cesar)

Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Honorij (rimski cesar) · Poglej več »

Hoplit

Grški hoplit Hoplit je bil težko oborožen pešec v sestavi grške vojske v starem veku.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Hoplit · Poglej več »

Insula (zgradba)

V rimski arhitekturi je bila insula ('otok', množina insulae) nekakšna stanovanjska stavba, v kateri je živela večina mestnega prebivalstva antičnega Rima, vključno z navadnimi ljudmi nižjega ali srednjega razreda (plebs) in vsi, razen najbogatejših iz zgornjega srednjega razreda (equites).

Novo!!: Starorimska civilizacija in Insula (zgradba) · Poglej več »

Italski jeziki

Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Italski jeziki · Poglej več »

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Jezik (sredstvo sporazumevanja) · Poglej več »

Jupiter (mitologija)

Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Jupiter (mitologija) · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Novo!!: Starorimska civilizacija in Justinijan I. · Poglej več »

Justinijanov zakonik

Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Justinijanov zakonik · Poglej več »

Karakala

Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Karakala · Poglej več »

Klasična arhitektura

Klasična arhitektura navadno označuje arhitekturo, ki je bolj ali manj zavestno izpeljana iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike oziroma včasih iz Vitruvijevih del.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Klasična arhitektura · Poglej več »

Kolosej

Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Kolosej · Poglej več »

Kompozitni slog

Kompozitni slog / red je mešanica, ki združuje volute jonskih kapitelov z akantovi listi korintskega sloga.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Kompozitni slog · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Kraljevina Sicilija

Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Kraljevina Sicilija · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Krščanstvo · Poglej več »

Kupola

Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Kupola · Poglej več »

Kvestor

Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Kvestor · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Latinščina · Poglej več »

Latinci

Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Latinci · Poglej več »

Latinske pravice

Casino v Latium adiectum v sedanji Latinski dolini, kjer je bila ustanovljena latinska kolonija Latinske pravice ali latinsko državljanstvo (latinsko ali) je bil niz pravic, uzakonjenih v rimskem pravu, ki so se sprva podeljevale samo Latincem, se pravi prebivalcem Lacija (Latium vetus) in njihovi kolonij (Latium adiectum).

Novo!!: Starorimska civilizacija in Latinske pravice · Poglej več »

Ljudska latinščina

Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Ljudska latinščina · Poglej več »

Lok (arhitektura)

Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Lok (arhitektura) · Poglej več »

Lucij Tarucij Firman

Lucij Tarucij Firman (latinsko) ali Lucij Tarucij Fermski je bil rimski filozof, matematik in astrolog, * ni znano, † okoli 86 pr. n. št. Uporablja se tudi ime Taruncij, ki je napačno.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Lucij Tarucij Firman · Poglej več »

Lyon

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Lyon · Poglej več »

Manipel

Manipel je bila taktična vojaška enota rimske vojske.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Manipel · Poglej več »

Marij

Marij (Gaius Marius), rimski vojskovodja, *157 pr. n. št., Cereatae blizu Arpinuma (zdaj Arpino), † 86 pr. n. št., Rim.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Marij · Poglej več »

Marijeve reforme

Gaj Marij Marijeve reforme so bile niz vojaških reform, ki jih je leta 107 pr.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Marijeve reforme · Poglej več »

Mark Terencij Varon

Mark Terencij Varon, tudi Varo Reatin (latinsko), je bil rimski učenjak, enciklopedik, satirik in avtor, najbolj znan po svojih menipejskih satirah, * 116 pr. n. št., Rieti, † 27 pr. n. št., Rim).

Novo!!: Starorimska civilizacija in Mark Terencij Varon · Poglej več »

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Mark Tulij Cicero · Poglej več »

Marmor

Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Marmor · Poglej več »

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Mars (mitologija) · Poglej več »

Milanski edikt

Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva. Romarska medalja iz Metza, 1913 Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Milanski edikt · Poglej več »

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Mozaik · Poglej več »

Narbonska Galija

Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Narbonska Galija · Poglej več »

Neapeljsko kraljestvo

Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Neapeljsko kraljestvo · Poglej več »

Neptun (mitologija)

Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Neptun (mitologija) · Poglej več »

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Neron · Poglej več »

Novi vek

Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Novi vek · Poglej več »

Obrazilo

Obrazilo, afiks ali pona je morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo, npr..

Novo!!: Starorimska civilizacija in Obrazilo · Poglej več »

Obrt

Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Obrt · Poglej več »

Odeon (zgradba)

Odeon je ime za več antičnih grških in rimskih stavb, zgrajenih za glasbene predstave: pevske vaje, glasbene predstave, poezijo in podobno.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Odeon (zgradba) · Poglej več »

Odoaker

Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Odoaker · Poglej več »

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Oglej · Poglej več »

Palatinski grič

Palatinski grič (/ ˈpælətaɪn /; latinsko Collis Palatium ali Mons Palatinus; italijansko Palatino) je srednji med najstarejšimi rimskimi sedmimi griči in eden najstarejših delov mesta, imenovan tudi »prvo jedro rimskega imperija«.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Palatinski grič · Poglej več »

Panteon, Rim

Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.). Dokončal ga je cesar Hadrijan in verjetno posvetil približno leta 126.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Panteon, Rim · Poglej več »

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Papeška država · Poglej več »

Papirus

Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Papirus · Poglej več »

Patriciji (plemstvo)

emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Patriciji (plemstvo) · Poglej več »

Pergament

Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Pergament · Poglej več »

Piratstvo

thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Piratstvo · Poglej več »

Plebejci

Plebejci so bili v starem Rimu najnižji sloj prebivalstva, ki ni imel vseh državljanskih pravic.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Plebejci · Poglej več »

Plutarh

Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Plutarh · Poglej več »

Pompej Veliki

Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Pompej Veliki · Poglej več »

Pont du Gard

Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes). Zaradi neravnega terena med dvema točkama, je večinoma podzemnemu vodovodu sledila dolga, zavita pot, ki se imenuje po mostu čez sotesko reke Gardon. Pont du Gard je najvišji od vseh rimskih akvaduktov in skupaj z akvaduktom Segovia, eden izmed najbolje ohranjenih. Na seznam Unescove svetovne dediščine je bil dodan v letu 1985 zaradi svojega zgodovinskega pomena. Most ima tri nivoje lokov in stoji 48,8 m visoko. Celoten vodovod se na celotni dolžini spusti po višini le 17 m, medtem ko se je most spusti za samo 2,5 cm - naklonu samo 1 na 3000 - kar kaže na veliko natančnost, ki so jo bili rimski inženirji sposobni doseči samo z uporabo enostavne tehnologije. Vodovod je po ocenah zmogel prevesti 200.000 m3 vode na dan za vodnjake, kopališča in domove državljanov Nîmesa. Uporabljali so ga verjetno do 6. stoletja, nekateri odseki celo precej dlje, a je zaradi pomanjkanja vzdrževanja po 4. stoletju postal vse bolj zamašen z mineralnimi surovinami in odpadki, ki so sčasoma zamašili dotok vode. Po propadu rimskega imperija in neuporabe vodovoda, je Pont du Gard ostal večinoma nespremenjen, zaradi pomembne sekundarne funkcije, kot cestnega mostu. Stoletja so bili lokalni gospodarji in škofje odgovorni za njegovo vzdrževanje, v zameno za pravico do pobiranja cestnine za potnike, ki so ga uporabljali za prečkanje reke, čeprav so nekatere njegove kamne izropali. Velika škoda je bila povzročena na njem v 17. stoletju. Več pozornosti je pritegnil v 18. stoletju, ko je postal pomembna turistična destinacija. Med 18. in 21. stoletjem je doživel več prenov, ki so jih naročile lokalne oblasti in francoska država, ki so dosegle vrhunec leta 2000 z odprtjem novega centra za obiskovalce in odstranitvijo prometa in zgradb iz mostu in neposredne okolice. Danes je ena izmed najbolj priljubljenih francoskih turističnih znamenitosti, nanj so pozorni tudi književniki in umetniki.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Pont du Gard · Poglej več »

Pontifex maximus

Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Pontifex maximus · Poglej več »

Portik

Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Portik · Poglej več »

Pozejdon

Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Pozejdon · Poglej več »

Pozolana

Pozolana ali pozuolana (/ ˌpɒts (w) əˈlɑːnə / POT-s (w) ə-LAH-nə, italijansko), znana tudi kot pozolanski pepel (latinsko pulvis puteolanus), je naravni silicijev ali silicijevo-aluminijev material, ki reagira s kalcijevim hidroksidom v prisotnosti vode pri sobni temperaturi (prim. pozzolanska reakcija).

Novo!!: Starorimska civilizacija in Pozolana · Poglej več »

Prefekt

Prefekt, (latinsko praefectus, predstojnik, nadzornik, poglavar), je vzgojitelj v internatu in visok ali najvišji upravni uradnik v provinci ali departmaju.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Prefekt · Poglej več »

Pretor

Pretor (latinsko praetor, tisti ki hodi spredaj) je bil v naslov visokih rimskih funkcionarjev, praviloma poveljnikov armade na terenu in manj pogosto preden se je vojska zbrala, in izvoljenih magistratov, ki so imeli v različnih obdobjih rimske zgodovine različne zadolžitve.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Pretor · Poglej več »

Principat

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Principat · Poglej več »

Prva punska vojna

Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Prva punska vojna · Poglej več »

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Ravena · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Ren · Poglej več »

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Renesansa · Poglej več »

Rimska arhitektura

Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimska arhitektura · Poglej več »

Rimska cesta

Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimska cesta · Poglej več »

Rimska književnost

Rimska književnost je književnost, ki je nastajala v starem Rimu in je trajala do obdobja poznega cesarstva.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimska književnost · Poglej več »

Rimska legija

Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimska legija · Poglej več »

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimska republika · Poglej več »

Rimska vila

Rimska vila je bila podeželska hiša s posestvom, zgrajena za višji razred v Rimski republiki in rimskem cesarstvu.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimska vila · Poglej več »

Rimska vojna mornarica

Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimska vojna mornarica · Poglej več »

Rimske terme

V antičnem Rimu so bile termae – terme (iz grškega θερμός thermos, 'vroče') in balneae (iz grškega βαλανεῖον balaneion) objekti za kopanje.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimske terme · Poglej več »

Rimski akvadukt

Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimski akvadukt · Poglej več »

Rimski amfiteater

Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimski amfiteater · Poglej več »

Rimski beton

Panteon v Rimu, Italija, je primer rimske betonske konstrukcije Rimski beton, ki se imenuje tudi opus caementicium, je material uporabljen v gradbeništvu v času od pozne Rimske republike skozi celotno zgodovino Rimskega cesarstva.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimski beton · Poglej več »

Rimski diktator

Diktator je bil magistrat Rimske republike, ki je dobil popolna in izključna pooblastila za reševanje izrednih vojnih razmer ali kakšnih drugih posebnih nalog.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimski diktator · Poglej več »

Rimski konzul

Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimski konzul · Poglej več »

Rimski most

Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimski most · Poglej več »

Rimski senat

Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimski senat · Poglej več »

Rimski tempelj

Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimski tempelj · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rimsko državljanstvo

CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimsko državljanstvo · Poglej več »

Rimsko gledališče (zgradba)

Rimsko gledališče v Amanu v Jordaniji Zunanjost rimskega gledališča Aspend v Turčiji Notranjost avditorija rimskega gledališča v Bosri v Siriji: ''1) prednja skena 2) odrsko ozadje s stebri 3) oder 4) proskenij 5) orkestra 6) sedeži (cavea) 7) glavni vhod 8) vomitorij (vhod in izhod)'' Na podobnost rimskih gledališč z grškimi je zelo vplivala antična Grčija in prvi rimski triumvirat s Pompejem Velikim.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimsko gledališče (zgradba) · Poglej več »

Rimsko kraljestvo

Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimsko kraljestvo · Poglej več »

Rimsko pravo

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rimsko pravo · Poglej več »

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rodos · Poglej več »

Rog (glasbilo)

Rog (v F) Rog je trobilo.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rog (glasbilo) · Poglej več »

Romanski jeziki

Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Romanski jeziki · Poglej več »

Romul

Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Romul · Poglej več »

Romul Avgust

Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Romul Avgust · Poglej več »

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Rona · Poglej več »

Sabinci

Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Sabinci · Poglej več »

Saona

Saona (francosko Saône, provansalsko Sona) je reka v vzhodni Franciji, desni pritok Rone.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Saona · Poglej več »

Sesterc

Sesterc cesarja Galiena (253–268) Sesterc (latinsko ali samo) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval semis-tertius – poltretji, ker je bil vreden 2 ½ asa.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Sesterc · Poglej več »

Severska dinastija

Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Severska dinastija · Poglej več »

Slovnica

Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Slovnica · Poglej več »

Soma

Soma (francosko Somme) je reka v severni francoski regiji Pikardiji, dolga 245 km.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Soma · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Srednji vek · Poglej več »

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Sredozemlje · Poglej več »

Starogrška arhitektura

Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Starogrška arhitektura · Poglej več »

Staroitalska pisava

Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr. etruščine).

Novo!!: Starorimska civilizacija in Staroitalska pisava · Poglej več »

Stranišče

Stranišče Pisoarji v moškem javnem stranišču Stranišče ali toaleta (pogosta okrajšava je WC) je prostor namenjen predvsem uriniranju ali defekaciji, pa tudi odplakovanju produktov bljuvanja in menstruacije.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Stranišče · Poglej več »

Sula

Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Sula · Poglej več »

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Teodozij I. · Poglej več »

Toskanski slog

Toskanski slog / red (latinsko Ordo Tuscanicus ali Ordo Tuscanus, s pomenom etruščanski red) je eden izmed dveh klasičnih slogov / redov, ki so jih razvili Rimljani, drugi pa je kompozitni slog.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Toskanski slog · Poglej več »

Trajanov forum

Trajanov forum (lat. Forum Traiani; italijanščina: Foro di Traiano) je bil zadnji imperialni forum, ki je bil zgrajen v starem Rimu.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Trajanov forum · Poglej več »

Triariji

Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Triariji · Poglej več »

Triera

250px Triera, tudi trirema ali troveslača (grško Τριήρης triērēs, latinsko: trirēmis), je bila pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Triera · Poglej več »

Tuba

Basovska tuba Túba je velik glasbeni inštrument iz družine basovskih trobil z ventili.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Tuba · Poglej več »

V. legija Alaudae

Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.

Novo!!: Starorimska civilizacija in V. legija Alaudae · Poglej več »

Veliti

Velita Veliti (latinsko, mn. iz latinskega vellus – runo ali kožuh ali velox - hitro) so bili lahko oboroženi pešaki v polibijski vojski Rimske republike.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Veliti · Poglej več »

Vitruvij

Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Vitruvij · Poglej več »

Vojna Antonija in Oktavijana

Državljanska vojna med Markom Antonijem in Oktavijanom (32-30 pr. n. št.) je bila zadnja vojna rimske republike.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Vojna Antonija in Oktavijana · Poglej več »

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Zakonik dvanajstih plošč

right Zakonik dvanajstih plošč (latinsko ali) je bil zakonik Rimske republike, ki je postal temelj rimskega prava.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Zakonik dvanajstih plošč · Poglej več »

Zevs

Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.

Novo!!: Starorimska civilizacija in Zevs · Poglej več »

Preusmerja sem:

Rimljani, Rimska doba, Stari Rim, Stari Rimljani.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »