Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Vlažnost

Index Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

31 odnosi: Delni tlak, Dielektričnost, Električna prevodnost, Fizikalna količina, Higrometer, Higroskopnost, Izhlapevanje, Janez Strnad, Kapljevina, Koncentracija, Kondenzacija, Kubični meter, Masa, Mednarodni sistem enot, Megla, Meritev, Padavine, Para, Parni tlak, Plesen, Plin, Psihometrija, Rosa, Rosišče, Sušenje (živila), Temperatura, Termodinamika, Vlažnost, Voda, Znojenje, Zrak.

Delni tlak

Délni tlák (tudi parciálni tlák) je tlak, ki ga v mešanici plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T pripišemo posameznemu plinu.

Novo!!: Vlažnost in Delni tlak · Poglej več »

Dielektričnost

Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.

Novo!!: Vlažnost in Dielektričnost · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Novo!!: Vlažnost in Električna prevodnost · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Novo!!: Vlažnost in Fizikalna količina · Poglej več »

Higrometer

Lasni vlagomer Psihrometer: mere: 250×150×835 mm po navodilih g. L. Andréeja, tedanjega profesorja fizike na idrijski realki, izdelal šolski sluga M. Kos narejeno v šol. l. 1913/14 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Higrométer je merilna priprava za merjenje vlažnosti zraka.

Novo!!: Vlažnost in Higrometer · Poglej več »

Higroskopnost

Higroskopnost je zmožnost snovi vezati vodo nase z absorpcijo ali adsorpcijo.

Novo!!: Vlažnost in Higroskopnost · Poglej več »

Izhlapevanje

Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Novo!!: Vlažnost in Izhlapevanje · Poglej več »

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Novo!!: Vlažnost in Janez Strnad · Poglej več »

Kapljevina

krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.

Novo!!: Vlažnost in Kapljevina · Poglej več »

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Novo!!: Vlažnost in Koncentracija · Poglej več »

Kondenzacija

plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.

Novo!!: Vlažnost in Kondenzacija · Poglej več »

Kubični meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m&sup3) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.

Novo!!: Vlažnost in Kubični meter · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Novo!!: Vlažnost in Masa · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Novo!!: Vlažnost in Mednarodni sistem enot · Poglej več »

Megla

Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.

Novo!!: Vlažnost in Megla · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Vlažnost in Meritev · Poglej več »

Padavine

pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.

Novo!!: Vlažnost in Padavine · Poglej več »

Para

kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.

Novo!!: Vlažnost in Para · Poglej več »

Parni tlak

Parni tlak ali ravnotežni parni tlak snovi je tlak pare snovi, ki je v ravnotežju z njeno kondenzirano fazo.

Novo!!: Vlažnost in Parni tlak · Poglej več »

Plesen

Plesniva breskev Plesni so vse mikroskopske vrste gliv, ki rastejo v obliki hif (v nasprotju s kroglastimi glivami, ki tvorijo kvas, in makroskopskimi glivami, ki jih poznamo kot gobe).

Novo!!: Vlažnost in Plesen · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Vlažnost in Plin · Poglej več »

Psihometrija

Psihometrija je veda znotraj psihologije, ki se ukvarja s konstrukcijo in evalvacijo psiholoških testov.

Novo!!: Vlažnost in Psihometrija · Poglej več »

Rosa

Rosa na pajkovi mreži Rosa na travi Rôsa je pojav usedanja vode iz zraka.

Novo!!: Vlažnost in Rosa · Poglej več »

Rosišče

Rosišče je temperatura, pri kateri se začne iz vlažnega zraka izločati voda.

Novo!!: Vlažnost in Rosišče · Poglej več »

Sušenje (živila)

Posušene gobe Sušenje je eden izmed najstarejših načinov konzerviranja.

Novo!!: Vlažnost in Sušenje (živila) · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Novo!!: Vlažnost in Temperatura · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Novo!!: Vlažnost in Termodinamika · Poglej več »

Vlažnost

Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.

Novo!!: Vlažnost in Vlažnost · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Vlažnost in Voda · Poglej več »

Znojenje

Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.

Novo!!: Vlažnost in Znojenje · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Novo!!: Vlažnost in Zrak · Poglej več »

Preusmerja sem:

Absolutna vlažnost, Relativna vlažnost, Vlaga, Zračna vlaga.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »