Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Reka, Hrvaška

Index Reka, Hrvaška

Reka (arhaično nemško St. Veit am Pflaum, Sankt Veit am Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem in največje pristanišče v državi.

93 odnosi: Arhitektura, Avstrijsko cesarstvo, Čakavščina, Bakar, Beneška republika, Cerkev (zgradba), Devin, Italija, Država, Državna meja, Druga svetovna vojna, Fortifikacija, Frančiškani, Frankopani, Habsburžani, HNK Rijeka, Hrvaška, Italija, Jadransko morje, Janez Trdina, Janez Vajkard Valvasor, Jezuitski kolegij na Reki, Kantrida, Karel VI. Habsburški, Kranjska, Kvarner, La Voce del Popolo, Laval Nugent von Westmeath, Madžari, Marija Terezija, Matija Čop, Mestna vrata, Mesto, Municipij, Muzej, Narečje, Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije, Naselje, Nemščina, Obala, Osmansko cesarstvo, Požig, Potres, Prebivalstvo, Primož Trubar, Primorsko-goranska županija, Pristanišče, Prva svetovna vojna, Reška država, Reka, Revolucije leta 1848, ..., Romanje, Rudi Šeligo, Rujevica, Samostan, Seznam mest na Hrvaškem, Seznam naselij na Hrvaškem, Seznam suverenih držav, Slovani, Slovenci, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Soteska, Srednjeevropski čas, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Trdnjava, Tretji rajh, Turizem, Zamorček, Zgodovina, Zvonik, 10. stoletje, 13. stoletje, 15. stoletje, 16. stoletje, 17. stoletje, 1765, 1857, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931, 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2001, 4. stoletje, 7. stoletje. Razširi indeks (43 več) »

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Arhitektura · Poglej več »

Avstrijsko cesarstvo

→ Za obdobje pred letom 1804 glej Habsburška monarhija, za obdobje po letu 1867 glej Avstro-Ogrska. Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »

Čakavščina

Čakavščina (hrvaško čakavština, čakavica, čakavsko narječje, v lastni govorici čakavščina, čakavski jazik, ter čokovščina, čokovski jazik, čokovsko noričje) je eno izmed treh največih hrvaških jezikovnih variantov pri kajkavščini in štokavščini.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Čakavščina · Poglej več »

Bakar

Bakar je mestece in pristanišče v Hrvaškem Primorju.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Bakar · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Beneška republika · Poglej več »

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju Cerkev (z malo začetnico) je posvečena ali blagoslovljena verska zgradba (Božja hiša) namenjena javnemu bogoslužju (liturgija).

Novo!!: Reka, Hrvaška in Cerkev (zgradba) · Poglej več »

Devin, Italija

Devín je eno od dveh glavnih naselij v občini Devin Nabrežina v Tržaški pokrajini (Furlanija - Julijska krajina, Italija).

Novo!!: Reka, Hrvaška in Devin, Italija · Poglej več »

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Država · Poglej več »

Državna meja

Označena mejna črta na Starem Ljubelju Državna meja je črta, ki določa mejo teritorialnega območja jurisdikcije neke države.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Državna meja · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Fortifikacija

Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Fortifikacija · Poglej več »

Frančiškani

grb frančiškanskega reda Frančiškani je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Frančiškani · Poglej več »

Frankopani

Prvotni grb Frankopanov Knezi Krški, kasneje Frankapani ali Frankopani, hrvaška plemiška rodbina z otoka Krka.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Frankopani · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Habsburžani · Poglej več »

HNK Rijeka

HNK Rijeka je hrvaški nogometni klub iz Rijeke.

Novo!!: Reka, Hrvaška in HNK Rijeka · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Hrvaška · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2005 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Italija · Poglej več »

Jadransko morje

Jadransko morjeSlika NASA Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško Jadransko more, italijansko Mare Adriatico) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Jadransko morje · Poglej več »

Janez Trdina

Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905, Novo mesto.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Janez Trdina · Poglej več »

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Janez Vajkard Valvasor · Poglej več »

Jezuitski kolegij na Reki

Jezuitski kolegij na Reki je bil ustanovljen leta 1627.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Jezuitski kolegij na Reki · Poglej več »

Kantrida

Stadion Kantrida Kantrida je nogometni stadion v hrvaškem mestu Reka.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Kantrida · Poglej več »

Karel VI. Habsburški

Karel VI.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Karel VI. Habsburški · Poglej več »

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Kranjska · Poglej več »

Kvarner

Karta Kvarnerja Kvarner (v antiki Sinus flanaticus) je severni del Jadranskega morja.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Kvarner · Poglej več »

La Voce del Popolo

La Voce del Popolo (italijansko Glas ljudstva) je časopis v italijanščini, ki izhaja na hrvaški Reki.

Novo!!: Reka, Hrvaška in La Voce del Popolo · Poglej več »

Laval Nugent von Westmeath

Laval Nugent von Westmeath, avstrijski maršal, * 3. november 1777, Karlovac, † 1862, grad Bosiljevo.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Laval Nugent von Westmeath · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari so ugrofinski narod, katerega pripadniki večinoma živijo na ozemlju današnje Madžarske, kjer jih po oceni iz leta 2001 živi okrog 9.416.000.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Madžari · Poglej več »

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Marija Terezija · Poglej več »

Matija Čop

Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Matija Čop · Poglej več »

Mestna vrata

Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Mestna vrata · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Mesto · Poglej več »

Municipij

Municipij (lat. municipium), pri starih Rimljanih mesto z delno samoupravo.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Municipij · Poglej več »

Muzej

Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Muzej · Poglej več »

Narečje

Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Narečje · Poglej več »

Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije

Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije (kratica NOV in POJ) je naziv za vse vojaške formacije in enote, ki so bile udeležene v narodnoosvobodilnem boju.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije · Poglej več »

Naselje

Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Naselje · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Nemščina · Poglej več »

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Obala · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (osmansko turško:دولتِ عَليه عُثمانيه, Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Požig

The Skyline Parkway Motel v Rockfish Gapu po požigu iz leta 2004 Požig je kaznivo dejanje, zavestno in zlonamerno podtikanje ognja v stavbah in v naravi, lahko se razlikuje od drugih razlogov vžiga, kot so samovžig, naravni požari in tudi požig iz malomarnosti.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Požig · Poglej več »

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Potres · Poglej več »

Prebivalstvo

Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Prebivalstvo · Poglej več »

Primož Trubar

Primož Trubar, tudi Truber, protestantski duhovnik in prevajalec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen, danes del Tübingena v Nemčiji.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Primož Trubar · Poglej več »

Primorsko-goranska županija

Primorsko-goranska županija je ena izmed 21 županij Hrvaške.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Primorsko-goranska županija · Poglej več »

Pristanišče

Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Pristanišče · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Reška država

Ozemlje reške države Reška država (tudi Država Reka, hr. Slobodna Država Rijeka, it. Stato libero di Fiume), samostojna državna enota, ki jo je v letih 1918-1924 sestavljalo mesto Reka z najbližjo okolico.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Reška država · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Reka · Poglej več »

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Revolucije leta 1848 · Poglej več »

Romanje

Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Romanje · Poglej več »

Rudi Šeligo

Rudi Šeligo, slovenski pisatelj, dramatik, esejist in politik, * 14. maj 1935, Sušak pri Reki, † 22. januar 2004, Ljubljana.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Rudi Šeligo · Poglej več »

Rujevica

Rujevica je lahko.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Rujevica · Poglej več »

Samostan

Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Samostan · Poglej več »

Seznam mest na Hrvaškem

Naselje na Hrvaškem lahko pridobi status mesta (hrvaško: grad).

Novo!!: Reka, Hrvaška in Seznam mest na Hrvaškem · Poglej več »

Seznam naselij na Hrvaškem

Seznam naselij na Hrvaškem je krovni seznam.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Seznam naselij na Hrvaškem · Poglej več »

Seznam suverenih držav

Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 194 povsem neodvisnih držav.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Seznam suverenih držav · Poglej več »

Slovani

Slovanski svet Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni, Slaveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Novo!!: Reka, Hrvaška in Slovani · Poglej več »

Slovenci

Zastava slovenskega naroda Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,06 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Novo!!: Reka, Hrvaška in Slovenci · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Soteska

Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Soteska · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srednjeevropski čas (CET - Central European Time) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srédnji vék je zgodovinsko obdobje, ki se je pričelo leta 476 z razpadom Zahodnega rimskega cesarstva (konec starega veka) in se končalo leta 1492 z odkritjem Amerike.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Srednji vek · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Trdnjava · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Tretji rajh · Poglej več »

Turizem

Angleži v Campagni (Carl Spitzweg, okoli 1845) thumb Szczecin, kulturni center z hotelsko opremo in transportnim vozliščem (pristanišče, letališče, železnica in avtocesta); Poljska Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Turizem · Poglej več »

Zamorček

Morčič Zamorček ali murček, po hrvaški obliki tudi morčič, je nakitni motiv v obliki glave temnopolte osebe s turbanom, ki je značilen za severnojadransko obmorje in kasneje povezano alpsko območje.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Zamorček · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Zgodovina · Poglej več »

Zvonik

Cerkev na Arehu-Pohorje z zvonikom Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.

Novo!!: Reka, Hrvaška in Zvonik · Poglej več »

10. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 10. stoletje · Poglej več »

13. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 13. stoletje · Poglej več »

15. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 15. stoletje · Poglej več »

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 16. stoletje · Poglej več »

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 17. stoletje · Poglej več »

1765

1765 (MDCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1765 · Poglej več »

1857

1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1857 · Poglej več »

1869

1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1869 · Poglej več »

1880

1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1880 · Poglej več »

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1890 · Poglej več »

1900

1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1900 · Poglej več »

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1910 · Poglej več »

1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1921 · Poglej več »

1931

1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1931 · Poglej več »

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1948 · Poglej več »

1953

1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1953 · Poglej več »

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1961 · Poglej več »

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1971 · Poglej več »

1981

1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1981 · Poglej več »

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 1991 · Poglej več »

2001

2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 2001 · Poglej več »

4. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 4. stoletje · Poglej več »

7. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 4. stoletje | 5. stoletje | 6. stoletje | 7.

Novo!!: Reka, Hrvaška in 7. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Reka (Hrvaška), Rijeka, Rjeka.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »