Hitreje kot brskalnik!
59 odnosi: Abruci, Alarik I., Alpe, Antonin Pij, Apeninski polotok, Apulija, Atila, Benečija, Bizantinsko cesarstvo, Cisalpska Galija, Constitutio Antoniniana, Dioklecijan, Emilija, Emona, Etrurija, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Huni, Istra, Justinijan I., Kalabrija, Kampanija, Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Kotijske Alpe (rimska provinca), Kriza tretjega stoletja, Lacij, Langobardi, Latinščina, Ligurija, Messina, Milano, Notitia dignitatum, Odoaker, Ostrogoti, Ostrogotsko kraljestvo, Padska nižina, Pax Romana, Peninske Alpe (rimska provinca), Plinij starejši, Popis prebivalstva, Primorske Alpe (rimska provinca), Pulj, Retija, Rimska dioceza, Rimsko cesarstvo, Rimsko državljanstvo, Romul Avgust, Rubikon, Salerno, ..., Sardinija, Sicilija, Slovenija, Strabon, Taranto, Teodozij, Tetrarhija, Umbrija, Vandali. Razširi indeks (9 več) »
Abruci
Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Rimska Italija in Abruci · Poglej več »
Alarik I.
Grafika, ki prikazuje Alarikovo smrt Alarik I., vizigotski kralj, * 370, † 410, Italija.
Novo!!: Rimska Italija in Alarik I. · Poglej več »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Rimska Italija in Alpe · Poglej več »
Antonin Pij
Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.
Novo!!: Rimska Italija in Antonin Pij · Poglej več »
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Novo!!: Rimska Italija in Apeninski polotok · Poglej več »
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Rimska Italija in Apulija · Poglej več »
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Novo!!: Rimska Italija in Atila · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Rimska Italija in Benečija · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Rimska Italija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Novo!!: Rimska Italija in Cisalpska Galija · Poglej več »
Constitutio Antoniniana
Constitutio Antoniniana (slovensko Antoninova ustava, točneje Antoninov edikt) ali Karakalov edikt, državni razglas, ki ga je leta 212 objavil rimski cesar Karakala in z njim vsem svobodnim moškim v Rimskem cesarstvu podelil polno rimsko državljanstvo, vsem svobodnim ženskam v cesarstvu pa pravice, ki so jih imele Rimljanke.
Novo!!: Rimska Italija in Constitutio Antoniniana · Poglej več »
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Novo!!: Rimska Italija in Dioklecijan · Poglej več »
Emilija
Emilija je žensko osebno ime.
Novo!!: Rimska Italija in Emilija · Poglej več »
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Novo!!: Rimska Italija in Emona · Poglej več »
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Novo!!: Rimska Italija in Etrurija · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: Rimska Italija in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Rimska Italija in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Rimska Italija in Huni · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Rimska Italija in Istra · Poglej več »
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Novo!!: Rimska Italija in Justinijan I. · Poglej več »
Kalabrija
Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.
Novo!!: Rimska Italija in Kalabrija · Poglej več »
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Rimska Italija in Kampanija · Poglej več »
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Novo!!: Rimska Italija in Konstantin I. Veliki · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Rimska Italija in Konstantinopel · Poglej več »
Kotijske Alpe (rimska provinca)
Kotijske Alpe (latinsko, ena od treh majhnih provinc Rimskega cesarstva v zahodnih Alpah na meji med sedanjo Italijo in Francijo. Njeno ime se je ohranilo v imenu Kotijskih Alp. V antiki je bila provinca pomembna zaradi varovanja komunikacij preko alpskih gorskih prelazov. Na zahodu je mejila na Narbonsko Galijo, na jugu na Primorske Alpe, na vzhodu na Italijo in na severu na Peninske Alpe. Upravno središče province je bil Segusio, sedanja Susa v Piemontu. Provinca je nastala iz majhnega kraljestva, v katerem je sredi 1. stoletja pr. n. št. lokalnim ligurskim plemenom vladal kralj Donnus. Ime je dobila po njegovem sinu in nasledniku Kotiju. Njegovo kraljestvo je Rimskemu cesarstvu priljučil cesar Avgust. Kotij in njegov sin z istim imenom sta obdržala oblast kot odvisna kralja, dokler ni Neron leta 63 imenoval svojega prokuratorja. Kraljestvo je z njegovim imenovanjem postalo rimska provinca. Guvernerji province so bili prefekti iz Konjeniškega reda. V Kotijskih Alpah so bila naslednja večja naselja.
Novo!!: Rimska Italija in Kotijske Alpe (rimska provinca) · Poglej več »
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Novo!!: Rimska Italija in Kriza tretjega stoletja · Poglej več »
Lacij
Lacij (v italijanskem izvirniku Lazio), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Rimska Italija in Lacij · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Rimska Italija in Langobardi · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Rimska Italija in Latinščina · Poglej več »
Ligurija
Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Rimska Italija in Ligurija · Poglej več »
Messina
Messina (sicilsko Missina) je glavno mesto italijanskega metropolitanskega mesta Messina.
Novo!!: Rimska Italija in Messina · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Rimska Italija in Milano · Poglej več »
Notitia dignitatum
Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.
Novo!!: Rimska Italija in Notitia dignitatum · Poglej več »
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Novo!!: Rimska Italija in Odoaker · Poglej več »
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Rimska Italija in Ostrogoti · Poglej več »
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Novo!!: Rimska Italija in Ostrogotsko kraljestvo · Poglej več »
Padska nižina
Satelitski posnetek Alp s Padsko nižino na jugu. Najvzhodnejši del je Furlanska nižina (nižavje), ki ni del Padske nižine Padska nižina ali Padska dolina (ali Val Padana) je obsežno nižavje na severu Apeninskega polotoka v Italiji, po katerem teče reka Pad s pritoki.
Novo!!: Rimska Italija in Padska nižina · Poglej več »
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr. n. št. – 180 n. št.). Mir je vzpostavil cesar Avgust, zato se včasih imenuje tudi Pax Augusta.
Novo!!: Rimska Italija in Pax Romana · Poglej več »
Peninske Alpe (rimska provinca)
Peninske ali Grajske Alpe (latinsko ali), ena od treh provinc Rimskega cesarstva v zahodnih Alpah na meji med Italijo in Galijo, ki jo je k cesarstvu leta 15 pr.
Novo!!: Rimska Italija in Peninske Alpe (rimska provinca) · Poglej več »
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Novo!!: Rimska Italija in Plinij starejši · Poglej več »
Popis prebivalstva
Popís prebiválstva je postopek pridobivanja podatkov o vsakem prebivalcu določenega območja.
Novo!!: Rimska Italija in Popis prebivalstva · Poglej več »
Primorske Alpe (rimska provinca)
Primorske Alpe (latinsko), ena od treh provinc Rimskega cesarstva v Alpah na meji med sedanjo Italijo in Francijo.
Novo!!: Rimska Italija in Primorske Alpe (rimska provinca) · Poglej več »
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Novo!!: Rimska Italija in Pulj · Poglej več »
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Novo!!: Rimska Italija in Retija · Poglej več »
Rimska dioceza
Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.
Novo!!: Rimska Italija in Rimska dioceza · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Rimska Italija in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Novo!!: Rimska Italija in Rimsko državljanstvo · Poglej več »
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Novo!!: Rimska Italija in Romul Avgust · Poglej več »
Rubikon
Rubikon je približno 80 km dolga reka v Italiji, ki teče od Apeninov po južnem delu dežele Emilija - Romanja in se izliva v Jadransko morje med krajema Rimini in Cesena.
Novo!!: Rimska Italija in Rubikon · Poglej več »
Salerno
Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.
Novo!!: Rimska Italija in Salerno · Poglej več »
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Novo!!: Rimska Italija in Sardinija · Poglej več »
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Rimska Italija in Sicilija · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Rimska Italija in Slovenija · Poglej več »
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Novo!!: Rimska Italija in Strabon · Poglej več »
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Novo!!: Rimska Italija in Taranto · Poglej več »
Teodozij
Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.
Novo!!: Rimska Italija in Teodozij · Poglej več »
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Novo!!: Rimska Italija in Tetrarhija · Poglej več »
Umbrija
Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Rimska Italija in Umbrija · Poglej več »
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Novo!!: Rimska Italija in Vandali · Poglej več »
Preusmerja sem:
Italia, Italija (rimska provinca), Regio X Venetia et Histria.
