Hitreje kot brskalnik!
64 odnosi: Arthur Roy Brown, Atlet, Avstralci, Avstro-Ogrska, Bavarska, Berlin, Bolgarija, Braunschweig, Bremen, Britanci, Bundeswehr, Druga svetovna vojna, Erich Hartmann, Fokker Dr.I, Francija, Hamburg, Hermann Göring, Hessen, Jagdgeschwader 1 »Oesau«, Jagdgeschwader 2 »Richthofen«, James McCudden, Lübeck, Letališče, Letalski as, Lothar von Richthofen, Luftwaffe (Wehrmacht), Major, Nadporočnik, Nemško cesarstvo, Nemci, Nemci (razločitev), Oswald Boelcke, Pehota, Pilot, Plemstvo, Podporočnik, Poljska, Poročnik, Prusi, Prusija, Prva svetovna vojna, Rdeči baron (skupina), Red železne krone, Red rdečega orla, Richthofen, Rittmeister, Saška, Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag, Seznam nemških letalskih asov prve svetovne vojne, Seznam nemških pisateljev, ..., Srebro, Turčija, Vojaški pilot, Vojak, Vojno letalstvo, Vroclav, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Wiesbaden, Wolfram von Richthofen, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), 1892, 1918, 2. maj, 21. april. Razširi indeks (14 več) »
Arthur Roy Brown
Arthur Roy Brown, kanadski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 23. december 1893 Carleton Place, Ontario, Kanada, † 9. marec 1944, Stouffville, Ontario, Kanada.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Arthur Roy Brown · Poglej več »
Atlet
Atlet (iz grščine athlos; tekmovanje) je naziv za športnika, ki tekmuje na področju atletike.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Atlet · Poglej več »
Avstralci
Avstralci so multinacionalna etnična skupina, ki živi na območju današnje Avstralije.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Avstralci · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Novo!!: Manfred von Richthofen in Bavarska · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Berlin · Poglej več »
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Bolgarija · Poglej več »
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Braunschweig · Poglej več »
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Novo!!: Manfred von Richthofen in Bremen · Poglej več »
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Britanci · Poglej več »
Bundeswehr
Bundeswehr je naziv za oborožene sile Nemčije, ki se delijo na.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Bundeswehr · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Erich Hartmann
Erich Alfred »Bubi« Hartmann, nemški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 19. april 1922, Weissach pri Stuttgartu, Nemčija, † 20. september 1993, Weil im Schönbuch.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Erich Hartmann · Poglej več »
Fokker Dr.I
Fokker Dr.I ali tudi Fokkerjev trikrilnik (nemško: Fokker Dreidecker) je lovsko letalo prve svetovne vojne proizvajalca Fokker-Flugzeugwerke.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Fokker Dr.I · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Francija · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Hamburg · Poglej več »
Hermann Göring
Hermann-Wilhelm Göring, nemški feldmaršal oz.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Hermann Göring · Poglej več »
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Novo!!: Manfred von Richthofen in Hessen · Poglej več »
Jagdgeschwader 1 »Oesau«
Jagdgeschwader 1 »Oesau« (dobesedno slovensko: Lovski polk 1 »Oesau«; kratica JG 1) je bil lovski letalski polk (Geschwader) v sestavi nemške Luftwaffe med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Jagdgeschwader 1 »Oesau« · Poglej več »
Jagdgeschwader 2 »Richthofen«
Jagdgeschwader 2 »Richthofen« (dobesedno slovensko: Lovski polk 2 »Richthofen«; kratica JG 2) je bil lovski letalski polk (Geschwader) v sestavi nemške Luftwaffe med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Jagdgeschwader 2 »Richthofen« · Poglej več »
James McCudden
James Thomas Byford McCudden, britanski častnik, vojaški pilot in letalski as * 28. marec 1895, Gillingham, Kent, Anglija † 9. julij 1918, Marquise, Francija.
Novo!!: Manfred von Richthofen in James McCudden · Poglej več »
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Lübeck · Poglej več »
Letališče
Nočni pogled na Mednarodno letališče San Francisco Majhno letališče v Torontu date.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Letališče · Poglej več »
Letalski as
Letalski as je (neuraden) naziv za vojaškega pilota, ki je v zračnem boju sestrelil najmanj 5 sovražnikovih zračnih plovil.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Letalski as · Poglej več »
Lothar von Richthofen
Lothar Siegfried Freiherr von Richthofen, nemški plemič, častnik, vojaški pilot in letalski as, * 27. september 1894, Breslau, Nemško cesarstvo (danes Wrocław, Poljska † 4. julij 1922, Fuhlsbüttel pri Hamburgu (KIFA). Lothar von Richthofen je med prvo svetovno vojno dosegel 40 zmag.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Lothar von Richthofen · Poglej več »
Luftwaffe (Wehrmacht)
Luftwaffe (LW) je ime nemškega vojnega letalstva v času Tretjega rajha in je bil poleg armade, Heera in mornarice, Kriegsmarine sestavni del oboroženih sil, Wehrmachta.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Luftwaffe (Wehrmacht) · Poglej več »
Major
Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Major · Poglej več »
Nadporočnik
Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Nadporočnik · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Nemci · Poglej več »
Nemci (razločitev)
Nemci so lahko.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Nemci (razločitev) · Poglej več »
Oswald Boelcke
Oswald Boelcke, nemški vojaški pilot, taktik in letalski as * 19. maj 1891, Giebichenstein † 28. oktober 1916, Bapaume, Francija.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Oswald Boelcke · Poglej več »
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Pehota · Poglej več »
Pilot
Civilni linijski pilot Boeing 777Pilót ali pilótka oz.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Pilot · Poglej več »
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Plemstvo · Poglej več »
Podporočnik
Podporočnik je nekdanji najnižji častniški vojaški čin, ki je bil v uporabi v Teritorialni obrambi Republike Slovenije (TO RS) in Slovenski vojski.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Podporočnik · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Poljska · Poglej več »
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Poročnik · Poglej več »
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Prusi · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rdeči baron (skupina)
Rdeči baron je naziv slovenskega glasbenega ansambla, ki ga je ustanovil tedanji glasbeni urednik na radiu Tomaž Sršen.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Rdeči baron (skupina) · Poglej več »
Red železne krone
Red železne krone trak odlikovanja Red železne krone (nemško Orden der Eisernen-Krone) je bilo visoko avstro-ogrsko vojaško odlikovanje.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Red železne krone · Poglej več »
Red rdečega orla
Zvezda reda rdečega orla Red rdečega orla (Roter Adlerorden) je bil drugi najvišji viteški red (za redom črnega orla) Kraljevine Prusije, ki ga je 12.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Red rdečega orla · Poglej več »
Richthofen
Richthofen (izvirno Prätorius von Richthofen) je stara prusko-nemška plemiška rodbina, katere izvor lahko sledimo v prvo polovico 16. stoletja.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Richthofen · Poglej več »
Rittmeister
Rittmeister je zgodovinski vojaški čin za konjeniške častnike, ki so ga uporabljali v Nemčiji in Avstriji; ustrezal je položaju stotnika v drugih rodovih oboroženih sil.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Rittmeister · Poglej več »
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Saška · Poglej več »
Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag
Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag je urejen od najvišjega proti najnižjemu.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag · Poglej več »
Seznam nemških letalskih asov prve svetovne vojne
Seznam nemških letalskih asov prve svetovne vojne je urejen po številu doseženih letalskih zmag.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Seznam nemških letalskih asov prve svetovne vojne · Poglej več »
Seznam nemških pisateljev
Seznam nemških pisateljev.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Seznam nemških pisateljev · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Srebro · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Turčija · Poglej več »
Vojaški pilot
Vojaški pilot je pilot, ki je usposobljen za upravljanje vojaških zrakoplovov.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Vojaški pilot · Poglej več »
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Vojak · Poglej več »
Vojno letalstvo
Vojno letalstvo je del oboroženih sil, ki skrbi za obrambo državnega zračnega prostora s pomočjo vojaških letal, helikopterjev in sredstev zračne obrambe.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Vojno letalstvo · Poglej več »
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Vroclav · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Wiesbaden
Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Wiesbaden · Poglej več »
Wolfram von Richthofen
Baron Wolfram von Richthofen, nemški feldmaršal, vojaški pilot, inženir in letalski as, * 10. oktober 1895, Gut Barzdorf, Striegau, Šlezija (danes Pernoltice, Češka), † 12. julij 1945, Bad Ischl, Avstrija.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Wolfram von Richthofen · Poglej več »
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Novo!!: Manfred von Richthofen in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Manfred von Richthofen in 1892 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Manfred von Richthofen in 1918 · Poglej več »
2. maj
2.
Novo!!: Manfred von Richthofen in 2. maj · Poglej več »
21. april
21.
Novo!!: Manfred von Richthofen in 21. april · Poglej več »
