Hitreje kot brskalnik!
247 odnosi: Abel Tasman, Adelijina dežela, Adelijski pingvin, Albatrosi, Aleksandrov otok, Alge, ALH 84001, Amoniti, Andezit, Andi, Antarktični polotok, Apnenec, Apsidna točka, Apulej, Aristotel, Arktika, Asteroid, Astronom, Atlantski ocean, Avstralija, Ščit (geologija), Živali, Baker, Bakterije, Biologija, Biotska raznovrstnost, Briofiti, Britansko antarktično ozemlje, Brizgači, Bukovci (red), Celina, Centralna obveščevalna agencija, Cesarski pingvin, CFC, Devon (geološka doba), Drakov preliv, Dvokrilci, Dvokrpi ginko, Edgeworth David, Ekosistem, Ekstremofil, Ekvator, Elektrarna, Elizabeta II. Britanska, Endemit, Eocen, Ernest Shackleton, Evropa (luna), Fabian Gottlieb von Bellingshausen, Falklandska vojna, ..., Falklandski otoki, Fimbulova ledena polica, Fitoplankton, Fizik, Fram (ladja), France, Geoffrey Chaucer, Geološka časovna lestvica, Geolog, Gliste, Glive, Gondvana, Gornik (veter), Gostota prebivalstva, Gozd, Grščina, Greenpeace, Hitri jurišni čoln, Hladna vojna, Iglavci, Indijska podcelina, Indijski ocean, ISO 3166, ISO 4217, James Clark Ross, James Cook, Jata, Jetrenjaki, Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki, Južna polobla, Južni ocean, Južni tečaj, Južni tečajnik, Jules Dumont d'Urville, Jupiter, Jura, Kambrij, Kartografija, Kiti, Kitolov, Klimatologija, Kongresna knjižnica, Kontinentalna polica, Kopno, Kotačniki, Kraljeva vojna mornarica, Kril, Kritosemenke, Krom, Krona, Led, Ledena polica, Ledena puščava, Ledene iglice, Ledeni pokrov, Ledenik, Lišaj, Lignji, Magmatska kamnina, Mahovi, Mars, Matthew Flinders, McDonnell Douglas DC-10, Melanin, Metamorfne kamnine, Meteorit, Meteorolog, Mezozoik, Mihail Lazarev, Mikrobiologija, Mikroorganizem, Mikroskopska velikost, Modrozelene cepljivke, Montrealski sporazum, Morska gladina, Nacionalna znanstvena fundacija, Nadcelina, Nadmorska višina, NASA, Nature, Nemčija, Nevretenčarji, Nikelj, Nova Gvineja, Oceanografija, Odsončje, Ogljikovodik, Ognjenik, Opeklina, Orka, Osončje, Ostrižnjaki, Otok Petra I., Ozon, Ozonska luknja, Ozonska plast, Padavine, Paleozoik, Parhelij, Peščenjak, Perm, Pesek, Pingvini, Planet, Platina, Plavutonožci, Pleistocen, Pliocen, Počasniki, Podnebna spremenljivost, Podnebne spremembe, Polarni sij, Polarno območje, Polži, Poskus, Prasevanje, Pravi tjulnji, Pršice, Prečrkovanje, Predkambrij, Prelom (geologija), Protisti, Prst (pedologija), Ptolemaj, Puščava, Rastline, Rastlinstvo, Riolit, Roald Amundsen, Rod (biologija), Rogovnjaki, Rossov otok, Rossova ledena polica, Rossovo morje, Rossovo odvisno ozemlje, Rusija, Ruska pravoslavna cerkev, Ruska vojna mornarica, Sagovci, Severna polobla, Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov, Seznam mednarodnih klicnih kod, Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki, Seznam ruskih raziskovalcev, Simetrija, Sinji kit, Sistem Pogodbe o Antarktiki, Skakači (členonožci), Skrilavec, Snežne alge, Sneg, Sončev veter, Sonce, Springer Science+Business Media, Srednja angleščina, Starorimska civilizacija, Stratigrafija, Stratosfera, Sublimacija, Svet, Svetlobno onesnaženje, Svetovni ocean, Sydney, Taljenje, Tektonika plošč, The New York Times, Tihi ocean, Toplokrvnost, Trias, Trilobiti, Troposfera, Tujerodna vrsta, Tundra, Turizem, Uhati tjulnji, Ultravijolično valovanje, Univerza Kalifornije, San Diego, Valuta, Vesoljski prostor, Vinsonov masiv, Voda, Vojna mornarica Združenih držav Amerike, Vostok (jezero), Vrečarji, Vretenčarji, Vzhodna polobla, Weddllovo morje, Zahodna Antarktika, Zajedavske uši, Zaliv kitov, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zemlja, Zgodovina Antarktike, Zlato, .aq, 1939, 1945. Razširi indeks (197 več) »
Abel Tasman
Abel Janszoon Tasman, nizozemski raziskovalec, pomorščak in trgovec, * 1603, Lutjegast, Groningen, Nizozemska republika (danes Nizozemska), † 10. oktober 1659, Batavia, Nizozemska vzhodna Indija (danes Indonezija).
Novo!!: Antarktika in Abel Tasman · Poglej več »
Adelijina dežela
Adelijina dežela (francosko Terre Adelie), tudi Adelijina zemlja, je del Antarktike med 136° in 142° vzhodne geografske dolžine.
Novo!!: Antarktika in Adelijina dežela · Poglej več »
Adelijski pingvin
'' Pygoscelis adeliae'' Adelijski pingvin (znanstveno ime Pygoscelis adeliae) je vrsta pingvinov, pogosta vzdolž vseh obal Antarktike.
Novo!!: Antarktika in Adelijski pingvin · Poglej več »
Albatrosi
Albatrosi (znanstveno ime Diomedeidae) so družina velikih morskih ptic iz reda cevonoscev, razširjena zlasti po južnih oceanih.
Novo!!: Antarktika in Albatrosi · Poglej več »
Aleksandrov otok
Aleksandrov otok ali Otok Aleksandra I. (ali Alexander I Land) je velik otok na Antarktiki, ki leži v Bellingshausnovem morju zahodno od Antarktičnega polotoka in je s površino približno 49.000 km² največji antarktični otok ter 28. največji otok na svetu.
Novo!!: Antarktika in Aleksandrov otok · Poglej več »
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Novo!!: Antarktika in Alge · Poglej več »
ALH 84001
Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.
Novo!!: Antarktika in ALH 84001 · Poglej več »
Amoniti
Amoniti so izumrla skupina morskih živali, in sicer podrazred Ammonoidea v razredu Cephalopoda (glavonožci), deblo Mollusca (mehkužci).
Novo!!: Antarktika in Amoniti · Poglej več »
Andezit
ZDA)USGS: Stewart Park Andesite http://pubs.usgs.gov/imap/i2799/photos/24-Stewart_Peak_andesite.html Vzorec andezita mandljastimi mehurji, napolnjenimi z zeolitom; velikost vzorca je 8 cm Diagram QAPF Diagram TAS: andezitu pripada polje O2 Andezit je temno obarvana finozrnata ekstruzivna magmatska kamnina (predornina) s srednjo sestavo in afanitsko do porfiritsko teksturo.
Novo!!: Antarktika in Andezit · Poglej več »
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Novo!!: Antarktika in Andi · Poglej več »
Antarktični polotok
Antarktični polotok je velik polotok na zahodni Antarktiki, najbolj izstopajoč polotok te celine, ki se razteza od točke na celini nekoliko južneje od Eklundovih otokov do Adamsovega rta v Weddellovem morju, v zračni razdalji približno 1300 km.
Novo!!: Antarktika in Antarktični polotok · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: Antarktika in Apnenec · Poglej več »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Novo!!: Antarktika in Apsidna točka · Poglej več »
Apulej
Apulej iz Madavra, rimski pisatelj, filozof in retorik, * ok.
Novo!!: Antarktika in Apulej · Poglej več »
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Novo!!: Antarktika in Aristotel · Poglej več »
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Novo!!: Antarktika in Arktika · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Antarktika in Asteroid · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Antarktika in Astronom · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Antarktika in Atlantski ocean · Poglej več »
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Novo!!: Antarktika in Avstralija · Poglej več »
Ščit (geologija)
Ščit je na splošno veliko območje izpostavljenih predkambrijskih kristalinskih magmatskih kamnin in metamorfnih kamnin, ki tvorijo tektonsko stabilna območja.
Novo!!: Antarktika in Ščit (geologija) · Poglej več »
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Novo!!: Antarktika in Živali · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Antarktika in Baker · Poglej več »
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Novo!!: Antarktika in Bakterije · Poglej več »
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Novo!!: Antarktika in Biologija · Poglej več »
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Novo!!: Antarktika in Biotska raznovrstnost · Poglej več »
Briofiti
240x240_pik Briofiti (pogosto imenovani kar mahovi) ali necevnice so neformalna skupina, ki jo sestavljajo tri debla kopenskih rastlin (embriofitov) brez prevajalnih tkiv: jetrenjaki (Marchantiophyta), rogačarji (Anthocerotophyta) in mahovi (Bryophyta) v ožjem pomenu besede.
Novo!!: Antarktika in Briofiti · Poglej več »
Britansko antarktično ozemlje
Zastava Britanskega antarktičnega teritorija Britansko antarktično ozemlje (angleško British Antarctic Teritory) je ozemlje na območju Antarktike pod upravo Združenega kraljestva.
Novo!!: Antarktika in Britansko antarktično ozemlje · Poglej več »
Brizgači
Brizgači (znanstveno ime Holothuroidea) so skupina iglokožcev, v katero uvrščamo preko 1.700 vrst z največjim deležem v azijskem delu Tihega oceana.
Novo!!: Antarktika in Brizgači · Poglej več »
Bukovci (red)
Bukovci (znanstveno ime Fagales) so red dvokaličnic, ki obsegajo osem družin.
Novo!!: Antarktika in Bukovci (red) · Poglej več »
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Novo!!: Antarktika in Celina · Poglej več »
Centralna obveščevalna agencija
Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.
Novo!!: Antarktika in Centralna obveščevalna agencija · Poglej več »
Cesarski pingvin
Cesarski pingvin (znanstveno ime Aptenodytes forsteri) je največji pingvin.
Novo!!: Antarktika in Cesarski pingvin · Poglej več »
CFC
Klorofluoroogljikovodiki (tudi freoni) s kemijsko formulo CFC so plini, ki povzročajo razgradnjo ozona, krivi so za tanjšanje plasti ozona v stratosferi, posledično povečanje ozonske luknje in s tem večje ultravijolično sevanje.
Novo!!: Antarktika in CFC · Poglej več »
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Novo!!: Antarktika in Devon (geološka doba) · Poglej več »
Drakov preliv
Ortografska projekcija Zemlje, osrediščena na Drakov preliv Drakov preliv je morska ožina med Južno Ameriko in Antarktiko.
Novo!!: Antarktika in Drakov preliv · Poglej več »
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Novo!!: Antarktika in Dvokrilci · Poglej več »
Dvokrpi ginko
Dvókŕpi gínko (znanstveno ime Ginkgo biloba) ali krajše samo gínko je drevo iz družine ginkovcev.
Novo!!: Antarktika in Dvokrpi ginko · Poglej več »
Edgeworth David
Sir Tannatt William Edgeworth David KBE, FRS (v poklicnih krogih znan kot Edgeworth David ali tudi samo kot The Professor), valižansko-avstralski geolog in raziskovalec, * 28. januar 1858, St. Fagans, Wales, Združeno kraljestvo, † 28. avgust 1934, Sydney, Avstralija.
Novo!!: Antarktika in Edgeworth David · Poglej več »
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Novo!!: Antarktika in Ekosistem · Poglej več »
Ekstremofil
Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.
Novo!!: Antarktika in Ekstremofil · Poglej več »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Novo!!: Antarktika in Ekvator · Poglej več »
Elektrarna
odpadne toplote v okolje, desno je glavni postroj elektrarne Toplarna, ki oskrbuje mesto Ljubljana z električno energijo in toploto. Kot gorivo uporablja premog. Valjasti objekt na desni je posoda z vodo - hranilnik toplote Elektrarna je objekt namenjen proizvodnji električne energije.
Novo!!: Antarktika in Elektrarna · Poglej več »
Elizabeta II. Britanska
Elizabeta II. (izvirno angleško Elizabeth II; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in držav skupnosti narodov Commonwealtha, * 21. april 1926, London, † 8. september 2022, grad Balmoral, Škotska, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Antarktika in Elizabeta II. Britanska · Poglej več »
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Novo!!: Antarktika in Endemit · Poglej več »
Eocen
Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.
Novo!!: Antarktika in Eocen · Poglej več »
Ernest Shackleton
Sir Ernest Henry Shackleton, britanski raziskovalec Antarktike irskega rodu, * 15. februar 1874, Kilkea, grofija Kildare, Irska, † 5. januar 1922, Južna Georgia.
Novo!!: Antarktika in Ernest Shackleton · Poglej več »
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Novo!!: Antarktika in Evropa (luna) · Poglej več »
Fabian Gottlieb von Bellingshausen
Fabian Gottlieb von Bellingshausen (Fadej Fadejevič Bellinsgausen), ruski pomorski častnik in raziskovalec Antarktike, * 20. september 1778, Ösel, Estonska gubernija, Ruski imperij (danes Saaremaa, Estonija), † 13. januar 1852, Kronštat, Ruski imperij. Rojen je bil v Estonski guberniji tedanjega Ruskega imperija. Z desetimi leti je postal kadet Ruske imperialne mornarice in pri starosti 18 let diplomiral na pomorski akademiji v Kronštatu. Naglo je napredoval do čina kapitana. Kot velik občudovalec kapitana Cooka je sodeloval v prvi ruski odpravi, ki je na ladji Nadežda (Upanje) obkrožila svet. Svojo pot je pod vodstvom von Krusensterna začela leta 1803 in jo končala leta 1806. Zatem je Bellingshausen poveljeval različnim ladjam v Baltskem in Črnem morju. Ko je car Aleksander I. leta 1819 dal svoje soglasje za odpravo v južna polarna območja, so oblasti za njenega poveljnika izbrale Bellingshausna. Iz Portsmoutha sta 5. septembra 1819 odpluli dve ladji, 600-tonska korveta Vostok (Vzhod) in 530-tonska podporna ladja Mirni, ki ji je poveljeval Lazarev. Prva po odpravi Jamesa Cooka je 26. januarja 1820 prekoračila južni tečajnik, 28. januarja pa so člani odprave iz točke s položajem 69° 21' 28" južne zemljepisne širine in 2° 14' 50" zahodne zemljepisne dolžine zagledali antarktično kopno z ledenimi poljanami. Ta dejstva potrjujejo Bellingshausnov dnevnik, njegovo poročilo ruskemu ministru za vojno mornarico z dne 21. julija 1821 in drugi dokumenti, ki so shranjeni v Ruskem muzeju Arktike in Antarktike v Sankt Peterburgu. Poleg tega točka leži manj kot 20 milj od kopnega Antarktike, zato Rusija zahteva, da se Bellingshausna proglasi za odkritelja dolgo iskane Terre Australis, namesto častnika britanske kraljeve mornarice Edwarda Bransfielda (odkritje z dne 30. januarja 1820) ali ameriškega kitolovca Nathaniela Palmerja (17. november 1820). Med tem potovanjem je Bellingshausen odkril tudi Južne Shetlandske otoke, Otok Petra I. in polotok na Antarktiki, ki ga je poimenoval Aleksandrova obala, vendar se je kasneje izkazalo, da je v resnici Aleksandrov otok. Odprava je zatem nadaljevala z raziskovanjem tropskih voda Tihega oceana in se v Kronštat vrnila 4. avgusta 1821 brez večjega odobravanja. Bellingshausen je nadaljeval s služenjem svojemu carju. Boril se je v rusko-turški vojni (1828-1829) in dosegel čin admirala. Leta 1839 je postal vojaški guverner Kronštata, mesta, v katerem je tudi umrl.
Novo!!: Antarktika in Fabian Gottlieb von Bellingshausen · Poglej več »
Falklandska vojna
Falklandska vojna,, tudi anglo-argentinska vojna, britansko-argentinska vojna) je bila vojna med Argentino in Združenim kraljestvom, ki sta se sprli zaradi vprašanja posesti Falklandskih otokov, Južne Georgie in Južnega Sandwichevega otočja. Vojaški spopad je trajal 74 dni. Povod za vojno je bila zasedba Južne Georgie 19. marca 1982, ko so argentinske oborožene sile izvedle invazijo, premagale manjšo britansko garnizijo, okupirale otoke in jih razglasile za argentinsko posest. Vojna se je končala 14. junija istega leta, ko se je Argentina predala. Nobena država ni v času oboroženega konflikta razglasila vojnega stanja, izven območja spornih otokov tudi ni bilo nobene vojaške aktivnosti. Argentina tako ta konflikt šteje za ponovno zasedbo svojega ozemlja, medtem ko Združeno kraljestvo za invazijo na britansko odvisno ozemlje. To je bila prva večja pomorska in amfibijska vojaška operacija po koncu korejske vojne. Ker so bili glavni razlogi boj za ozemlje oz. kolonije, je ta vojna poimenovana tudi kot zadnja kolonialna vojna. Največja argentinska množična izguba je bila potopitev lahke križarke ARA ''General Belgrano'' (323 mrtvih), največja britanska pa potopitev fregate HMS ''Ardent (F184)'' (22 mrtvih).
Novo!!: Antarktika in Falklandska vojna · Poglej več »
Falklandski otoki
Zemljevid Falklandski otoki, imenovani tudi Malvinski otoki (špansko Las Islas Malvinas), so čezmorsko ozemlje z imenom Falklandski otoki (Malvini) Združenega kraljestva, ki si ga lasti tudi Argentina.
Novo!!: Antarktika in Falklandski otoki · Poglej več »
Fimbulova ledena polica
Decembra 2009 so bili v okviru projekta ''Fimbul Ice Shelf - Top to Bottom'' pod Fimbulovo ledeno polico nameščeni novi oceanografski privezi. Fimbulova ledena polica je ledena polica, dolga približno 200 km in široka 100 km, ki jo obdaja ledenik Jutulstraumen, ki meji na obalo Dežele kraljice Maud od 3 °Z do 3 °V.
Novo!!: Antarktika in Fimbulova ledena polica · Poglej več »
Fitoplankton
Fitoplankton (tudi Phytoplankton) je droben rastlinski organizem, ki prosto lebdi v vodi in se pasivno premika z vodnimi tokovi.
Novo!!: Antarktika in Fitoplankton · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Antarktika in Fizik · Poglej več »
Fram (ladja)
Fram (Naprej) je ladja, ki so jo norveški raziskovalci Fridtjof Nansen, Otto Sverdrup, Oscar Wisting in Roald Amundsen med letoma 1893 in 1912 uporabljali v ekspedicijah na Arktiko in Antarktiko.
Novo!!: Antarktika in Fram (ladja) · Poglej več »
France
France je moško osebno ime.
Novo!!: Antarktika in France · Poglej več »
Geoffrey Chaucer
Geoffrey Chaucer, angleški pesnik, pisatelj, filozof, birokrat in diplomat, * 1343, verjetno London, Anglija, † 25. oktober 1400, verjetno London.
Novo!!: Antarktika in Geoffrey Chaucer · Poglej več »
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Novo!!: Antarktika in Geološka časovna lestvica · Poglej več »
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Novo!!: Antarktika in Geolog · Poglej več »
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Novo!!: Antarktika in Gliste · Poglej več »
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Novo!!: Antarktika in Glive · Poglej več »
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Novo!!: Antarktika in Gondvana · Poglej več »
Gornik (veter)
sličica Gornik je padajoči veter z gora ali planin v doline in se pojavlja v nočnih in deloma v jutranjih urah, izjemoma tudi čez dan.
Novo!!: Antarktika in Gornik (veter) · Poglej več »
Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.
Novo!!: Antarktika in Gostota prebivalstva · Poglej več »
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Novo!!: Antarktika in Gozd · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Antarktika in Grščina · Poglej več »
Greenpeace
Logotip organizacije Greenpaceovi protesti prot Exxon/Mobil Greenpeace je mednarodna okoljevarstvena organizacija, ki je bila ustanovljena v Kanadi, v Vancouvru, leta 1971.
Novo!!: Antarktika in Greenpeace · Poglej več »
Hitri jurišni čoln
HPL-21 ''Ankaran'' Hítri júrišni čôln (tudi patrúljni čôlni, sarkastično bojne ladje majhnih mornaric) je hitra, lahka, majhna vojna ladja, ki je namenjena za.
Novo!!: Antarktika in Hitri jurišni čoln · Poglej več »
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Novo!!: Antarktika in Hladna vojna · Poglej več »
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Novo!!: Antarktika in Iglavci · Poglej več »
Indijska podcelina
Indijska podcelina Reliefni zemljevid Indijske podceline Satelitski posnetek Indijske podceline Índijska pòdcelina je območje v Južni Aziji, kjer žive narodi Indije, Bangladeša, Pakistana, Šrilanke in kjer so tudi deli Nepala, Butana, Mjanmara in nekatera sporna ozemlja, ki jih trenutno nadzoruje Ljudska republika Kitajska.
Novo!!: Antarktika in Indijska podcelina · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Antarktika in Indijski ocean · Poglej več »
ISO 3166
ISO 3166 je mednarodni standard ISO za geografsko kodiranje imen držav ter njihovih odvisnih področij.
Novo!!: Antarktika in ISO 3166 · Poglej več »
ISO 4217
ISO 4217 je mednarodni standard, ki določa tričrkovne kratice za valute držav.
Novo!!: Antarktika in ISO 4217 · Poglej več »
James Clark Ross
Sir James Clark Ross, angleški polarni raziskovalec in pomorski častnik, * 15. april 1800, London, Anglija, † 3. april 1862, Aylesbury, Anglija.
Novo!!: Antarktika in James Clark Ross · Poglej več »
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Novo!!: Antarktika in James Cook · Poglej več »
Jata
Jata rib Jata ptic Játa je pojav iz živalskega sveta, ki označuje združevanje več osebkov iste vrste z namenom prehranjevanja, selitve ali varnosti.
Novo!!: Antarktika in Jata · Poglej več »
Jetrenjaki
Jetrenjaki (znanstveno ime Marchantiophyta) štejemo za primitivnejše, izvirnejše predstavnike mahov.
Novo!!: Antarktika in Jetrenjaki · Poglej več »
Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Zastava Zemljevid Satelitska slika Južne Georgije, pokrite s snegom Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands) sta čezmorski ozemlji Združenega kraljestva v južnem Atlantskem oceanu, ki si ju lasti tudi Argentina.
Novo!!: Antarktika in Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki · Poglej več »
Južna polobla
Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu. južnega tečaja. Júžna pólóbla (ali júžna hemisfêra) je del planeta, ki leži južno od njegovega ekvatorja.
Novo!!: Antarktika in Južna polobla · Poglej več »
Južni ocean
Mednarodne hidrografske organizacije (2002) konvergence Antarktike, ki jo znanstveniki včasih uporabljajo kot razmejitev Južnega oceana.Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60. južnega vzporednika in obkrožajo Antarktiko.
Novo!!: Antarktika in Južni ocean · Poglej več »
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Novo!!: Antarktika in Južni tečaj · Poglej več »
Južni tečajnik
Zemljevid sveta z označenim južnim tečajnikom Južni tečajnik je eden od petih glavnih vzporednikov, ki se trenutno nahaja na 66° 33′ 39″ južne geografske širine.
Novo!!: Antarktika in Južni tečajnik · Poglej več »
Jules Dumont d'Urville
Jules Sébastien César Dumont d'Urville, francoski kontraadmiral in raziskovalec, * 23. maj 1790, Condé-sur-Noireau, Calvados, † 8. maj 1842, bližina Meudona, Francija.
Novo!!: Antarktika in Jules Dumont d'Urville · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Antarktika in Jupiter · Poglej več »
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Novo!!: Antarktika in Jura · Poglej več »
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Novo!!: Antarktika in Kambrij · Poglej več »
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Novo!!: Antarktika in Kartografija · Poglej več »
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Novo!!: Antarktika in Kiti · Poglej več »
Kitolov
Ferskih otokih Kitolov je lov na kite predvsem zaradi mesa in olja.
Novo!!: Antarktika in Kitolov · Poglej več »
Klimatologija
author.
Novo!!: Antarktika in Klimatologija · Poglej več »
Kongresna knjižnica
Kongresna knjižnica (uradno) je študijska knjižnica s sedežem v Washingtonu, ZDA, ki uradno deluje v podporo Kongresa Združenih držav Amerike, a je odprta tudi za javnost in velja za de facto nacionalno knjižnico ZDA.
Novo!!: Antarktika in Kongresna knjižnica · Poglej več »
Kontinentalna polica
Anatomija epikontinentalnega pasu južno vzhodni obali Združenih držav Amerike Kontinentalna polica (tudi kontinentalni šelf ali šelf) je potopljeno območje okrog celin, ki ga prekriva med 100 in 200 metrov globoko morje (šelfsko morje).
Novo!!: Antarktika in Kontinentalna polica · Poglej več »
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Novo!!: Antarktika in Kopno · Poglej več »
Kotačniki
Kotačniki (znanstveno ime Rotifera) so mikroskopsko majhni organizmi, ki se premikajo z vencem lovk.
Novo!!: Antarktika in Kotačniki · Poglej več »
Kraljeva vojna mornarica
Kraljeva vojna mornarica (angleško Royal Navy; kratica RN) je vojna mornarica Združenega kraljestva.
Novo!!: Antarktika in Kraljeva vojna mornarica · Poglej več »
Kril
Kril (znanstveno ime Euphausiacea) je red višjih rakov s približno 110 opisanimi vrstami, ki živijo v vseh svetovnih oceanih.
Novo!!: Antarktika in Kril · Poglej več »
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Novo!!: Antarktika in Kritosemenke · Poglej več »
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Novo!!: Antarktika in Krom · Poglej več »
Krona
Krona ima več pomenov.
Novo!!: Antarktika in Krona · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Antarktika in Led · Poglej več »
Ledena polica
Antarktičnega polotoka Ledena polica je velika plavajoča plošča ledu, ki predstavlja nadaljevanje ledenega pokrova na ravni morske gladine.
Novo!!: Antarktika in Ledena polica · Poglej več »
Ledena puščava
Ledena puščava Učinki in transpiracija na podnebje Ledene puščave (včasih tudi polarne puščave) so območja Zemlje, ki spadajo pod podnebje večnega mraza (EF po Köppnovi klasifikaciji).
Novo!!: Antarktika in Ledena puščava · Poglej več »
Ledene iglice
Ledene iglice so padavina iz oblakov, v obliki zelo majhnih ledenih kristalov.
Novo!!: Antarktika in Ledene iglice · Poglej več »
Ledeni pokrov
Sestavljena satelitska slika Antarktike V glaciologiji je ledeni pokrov, znan tudi kot celinski ledenik, masa ledeniškega ledu, ki pokriva okoliški teren in je večja od 50.000 km2.
Novo!!: Antarktika in Ledeni pokrov · Poglej več »
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Novo!!: Antarktika in Ledenik · Poglej več »
Lišaj
Lišaji so različnih barv Lišaj (latinsko lichen) je simbiotska – torej uporabna za različne vrste – združba med eno ali več glivami, tako imenovanimi mikobionti, in enim ali več partnerji, ki lahko s fotosintezo pretvarjajo svetlobo v kemične nosilce energije.
Novo!!: Antarktika in Lišaj · Poglej več »
Lignji
Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.
Novo!!: Antarktika in Lignji · Poglej več »
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Novo!!: Antarktika in Magmatska kamnina · Poglej več »
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Novo!!: Antarktika in Mahovi · Poglej več »
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Novo!!: Antarktika in Mars · Poglej več »
Matthew Flinders
Pogled na Port Jackson iz Flindersove knjige ''Potovanje v Terro Australis'' Matthew Flinders, angleški pomorščak in raziskovalec, * 16. marec 1774, Donington, Anglija, † 19. julij 1814.
Novo!!: Antarktika in Matthew Flinders · Poglej več »
McDonnell Douglas DC-10
McDonnell Douglas DC-10 je trimotorno širokotrupno reaktivno potniško in tovorno letalo, ki ga je med januarjem 1968 in decembrom 1988 v tovarni v mestu Long Beach v ameriški zvezni državi Kalifornija proizvajalo podjetje McDonnell Douglas.
Novo!!: Antarktika in McDonnell Douglas DC-10 · Poglej več »
Melanin
Melanin (gr. μέλας (mèlas) - črno) je temen pigment (rdečkaste, rjave ali črne barve), ki daje pri človeku barvo kože, las in oči.
Novo!!: Antarktika in Melanin · Poglej več »
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Novo!!: Antarktika in Metamorfne kamnine · Poglej več »
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Novo!!: Antarktika in Meteorit · Poglej več »
Meteorolog
Meteorolog ali vremenoslovec je strokovnjak s specializiranim znanjem o vremenu, ki opazuje, razlaga in napoveduje vremenske pojave v Zemljinem ozračju ter njihov vpliv na Zemljo in življenje na njej.
Novo!!: Antarktika in Meteorolog · Poglej več »
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Novo!!: Antarktika in Mezozoik · Poglej več »
Mihail Lazarev
Mihail Petrovič Lazarev, ruski mornariški častnik.
Novo!!: Antarktika in Mihail Lazarev · Poglej več »
Mikrobiologija
Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).
Novo!!: Antarktika in Mikrobiologija · Poglej več »
Mikroorganizem
Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.
Novo!!: Antarktika in Mikroorganizem · Poglej več »
Mikroskopska velikost
Mikroskopska velikost (mikrós, "majhen" in σκοπέω, skopéō "gledati") je velikost teles in dogodkov, ki so premajhni, da bi jih lahko opazovali s prostim očesom, saj za jasno opazovanje potrebujejo leče ali mikroskop.
Novo!!: Antarktika in Mikroskopska velikost · Poglej več »
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Novo!!: Antarktika in Modrozelene cepljivke · Poglej več »
Montrealski sporazum
Montrealski sporazum o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (angleško Montreal Protocol on Substances That Deplete the Ozone Layer) je mednarodni sporazum o zmanjševanju in prenehanju uporabe ozonu nevarnih snovi.
Novo!!: Antarktika in Montrealski sporazum · Poglej več »
Morska gladina
Mrtvim morjem. Srednja gladina morja ali povprečna nadmorska višina (MSL) (pogosto skrajšano na morska gladina ali gladina morja) je povprečna gladina ene ali več vodnih teles Zemlje, s katere se lahko merijo podatki, kot je višina.
Novo!!: Antarktika in Morska gladina · Poglej več »
Nacionalna znanstvena fundacija
Nacionalna znanstvena fundacija (kratica NSF) je neodvisna agencija vlade ZDA s sedežem v okrožju Arlington, Virginia, katerega poslanstvo je finančna podpora raziskavam in izobraževanju na vseh področjih znanosti, razen medicine.
Novo!!: Antarktika in Nacionalna znanstvena fundacija · Poglej več »
Nadcelina
Animacija razpada nadceline. Nadcelina (s tujko superkontinent ali nadcelina) je kopna masa, ki vključuje več kot eno celinsko jedro ali kraton.
Novo!!: Antarktika in Nadcelina · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Antarktika in Nadmorska višina · Poglej več »
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Novo!!: Antarktika in NASA · Poglej več »
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Novo!!: Antarktika in Nature · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Antarktika in Nemčija · Poglej več »
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Novo!!: Antarktika in Nevretenčarji · Poglej več »
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Novo!!: Antarktika in Nikelj · Poglej več »
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Novo!!: Antarktika in Nova Gvineja · Poglej več »
Oceanografija
spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.
Novo!!: Antarktika in Oceanografija · Poglej več »
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Novo!!: Antarktika in Odsončje · Poglej več »
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Novo!!: Antarktika in Ogljikovodik · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Antarktika in Ognjenik · Poglej več »
Opeklina
Opeklina prve stopnje (sončna opeklina). Opeklina je akutna lokalna okvara tkiva (zlasti kože) zaradi učinkovanja vročine, sevanja, kemikalij ali elektrike.
Novo!!: Antarktika in Opeklina · Poglej več »
Orka
Orka ali kit ubijalec (znanstveno ime Orcinus orca) je največja vrsta v družini delfinov (Delphinidae).
Novo!!: Antarktika in Orka · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Antarktika in Osončje · Poglej več »
Ostrižnjaki
Ostrižnjaki (znanstveno ime Perciformes, včasih pa tudi Percomorphi ali Acanthopteri) so najštevilčnejši red vretenčarjev.
Novo!!: Antarktika in Ostrižnjaki · Poglej več »
Otok Petra I.
Otok Petra I. (norveško Peter I Øy) je 243 km² velik otok ognjeniškega nastanka, ki leži približno 450 km od zahodne obale Antarktike na položaju 68° 50' južne geografske širine in 90° 35' zahodne geografske dolžine.
Novo!!: Antarktika in Otok Petra I. · Poglej več »
Ozon
Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika.
Novo!!: Antarktika in Ozon · Poglej več »
Ozonska luknja
Ozonska luknja je največja nad Antarktiko Ozonska luknja je pojav, ki ga povzročajo plini, ki razdelijo ozon (O3) na molekulo kisika (O2) in atom kisika (O).
Novo!!: Antarktika in Ozonska luknja · Poglej več »
Ozonska plast
Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).
Novo!!: Antarktika in Ozonska plast · Poglej več »
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Novo!!: Antarktika in Padavine · Poglej več »
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Novo!!: Antarktika in Paleozoik · Poglej več »
Parhelij
haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).
Novo!!: Antarktika in Parhelij · Poglej več »
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Novo!!: Antarktika in Peščenjak · Poglej več »
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Novo!!: Antarktika in Perm · Poglej več »
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Novo!!: Antarktika in Pesek · Poglej več »
Pingvini
Pingvíni so red (znanstveno ime Sphenisciformes) in se združujejo v eno družino (Spheniscidae).
Novo!!: Antarktika in Pingvini · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Antarktika in Planet · Poglej več »
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Novo!!: Antarktika in Platina · Poglej več »
Plavutonožci
Plavutonožci (znanstveno ime Pinnipedia), preprosteje kar tjulnji, so skupina zveri, v katero združujemo 34 danes živečih vrst morskih sesalcev, prepoznavnih po gibčnem, hidrodinamičnem telesu in okončinah, preobraženih v plavuti.
Novo!!: Antarktika in Plavutonožci · Poglej več »
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Novo!!: Antarktika in Pleistocen · Poglej več »
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.
Novo!!: Antarktika in Pliocen · Poglej več »
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Novo!!: Antarktika in Počasniki · Poglej več »
Podnebna spremenljivost
Spremémbe podnébja, pogosto tudi klimátske spremémbe, so pojav spreminjanja podnebja na celi Zemlji (globalne spremembe) ali na posameznih območjih.
Novo!!: Antarktika in Podnebna spremenljivost · Poglej več »
Podnebne spremembe
Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.
Novo!!: Antarktika in Podnebne spremembe · Poglej več »
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Novo!!: Antarktika in Polarni sij · Poglej več »
Polarno območje
Polarno območje se nahaja severno od 66˚33 tečajnika, pa vse do Severnega tečaja oziroma na jugu do Južnega tečaja.
Novo!!: Antarktika in Polarno območje · Poglej več »
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Novo!!: Antarktika in Polži · Poglej več »
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Novo!!: Antarktika in Poskus · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Antarktika in Prasevanje · Poglej več »
Pravi tjulnji
Pravi tjulnji (znanstveno ime Phocidae) so družina morskih sesalcev iz skupine plavutonožcev, v katero uvrščamo 19 danes živečih vrst, znanih kot tjulnji, morski sloni in medvedjice.
Novo!!: Antarktika in Pravi tjulnji · Poglej več »
Pršice
Pršice ali akarine (znanstveno ime Acari oz. Acarina) so velika in raznolika skupina pajkovcev, v katero uvrščamo preko 50.000 danes živečih opisanih vrst.
Novo!!: Antarktika in Pršice · Poglej več »
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Novo!!: Antarktika in Prečrkovanje · Poglej več »
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Novo!!: Antarktika in Predkambrij · Poglej več »
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Novo!!: Antarktika in Prelom (geologija) · Poglej več »
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Novo!!: Antarktika in Protisti · Poglej več »
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Novo!!: Antarktika in Prst (pedologija) · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Antarktika in Ptolemaj · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: Antarktika in Puščava · Poglej več »
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Novo!!: Antarktika in Rastline · Poglej več »
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Novo!!: Antarktika in Rastlinstvo · Poglej več »
Riolit
Riolit Obsidian (vitrofir), pod njim plovec in desno od njega riolit Vzorec riolita iz Conical Hill dome (Lyttelton Harbour, Nova Zelandija) Riolit je magmatska ekstruzivna kamnina (predornina) s felzično sestavo.
Novo!!: Antarktika in Riolit · Poglej več »
Roald Amundsen
Roald Engelbregt Gravning Amundsen, norveški polarni raziskovalec, * 16. julij 1872, Borge pri Oslu, Norveška, † ok.
Novo!!: Antarktika in Roald Amundsen · Poglej več »
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Novo!!: Antarktika in Rod (biologija) · Poglej več »
Rogovnjaki
Rogovnjaki ali rogačarji (znanstveno ime Anthocerotophyta ali Anthocerophyta) so deblo briofitov, v katerega sodi približno 100 vrst nižjih rastlin.
Novo!!: Antarktika in Rogovnjaki · Poglej več »
Rossov otok
Zemljevid Rossovega otoka Morski led z Rossovim otokom v ozadju na 77° 30' južne zemljepisne širine in 168° vzhodne zemljepisne dolžine. Rossov otok (angleško Ross Island) je ognjeniški podantarktični otok v Rossovem morju, ki obliva Antarktiko.
Novo!!: Antarktika in Rossov otok · Poglej več »
Rossova ledena polica
Rossova ledena polica leta 1997 Rossova ledena polica (angleško Ross Ice Shelf) je največja ledena polica Antarktike.
Novo!!: Antarktika in Rossova ledena polica · Poglej več »
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Novo!!: Antarktika in Rossovo morje · Poglej več »
Rossovo odvisno ozemlje
Rossovo odvisno ozemlje (angleško Ross Dependency) zajema del Antarktike in drugih ozemelj v Južnem oceanu, ki jih v posest zahteva Nova Zelandija.
Novo!!: Antarktika in Rossovo odvisno ozemlje · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Antarktika in Rusija · Poglej več »
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Novo!!: Antarktika in Ruska pravoslavna cerkev · Poglej več »
Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.
Novo!!: Antarktika in Ruska vojna mornarica · Poglej več »
Sagovci
Sagovci (znanstveno ime Cycadales) so razred palmam podobnih golosemenk.
Novo!!: Antarktika in Sagovci · Poglej več »
Severna polobla
Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.
Novo!!: Antarktika in Severna polobla · Poglej več »
Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov
Antarktika s podantarktičnimi otoki Podantárktični ôtoki so otoki v Južnem oceanu, ki obkrožajo celino Antarktiko.
Novo!!: Antarktika in Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov · Poglej več »
Seznam mednarodnih klicnih kod
Nacionalna klicna koda je predpona pred telefonsko številko, kadar kličemo v drugo državo.
Novo!!: Antarktika in Seznam mednarodnih klicnih kod · Poglej več »
Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki
Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki. Predvidevanja kažejo, da na Antarktiki ob vsakem času živi najmanj 1000 ljudi.
Novo!!: Antarktika in Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki · Poglej več »
Seznam ruskih raziskovalcev
Seznam ruskih raziskovalcev. (geografskih, naravoslovnih...).
Novo!!: Antarktika in Seznam ruskih raziskovalcev · Poglej več »
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Novo!!: Antarktika in Simetrija · Poglej več »
Sinji kit
Sinji kit (znanstveno ime Balaenoptera musculus) je s 30 metri in 160 tonami največja žival na svetu.
Novo!!: Antarktika in Sinji kit · Poglej več »
Sistem Pogodbe o Antarktiki
Pogodba o Antarktiki s pripadajočimi sporazumi, skupaj znanimi kot sistem Pogodbe o Antarktiki, je mednarodna pogodba, ki ureja odnose med državami glede Antarktike, edine nenaseljene celine na svetu.
Novo!!: Antarktika in Sistem Pogodbe o Antarktiki · Poglej več »
Skakači (členonožci)
Skakači (znanstveno ime Collembola) so eden od podrazredov danes živečih šesteronožnih členonožcev, ki so jih nekoč uvrščali med žuželke, vendar izsledki novejših genetskih raziskav kažejo, da žuželkam niso sorodni in tvorijo samostojno evolucijsko linijo.
Novo!!: Antarktika in Skakači (členonožci) · Poglej več »
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Novo!!: Antarktika in Skrilavec · Poglej več »
Snežne alge
Snežne alge so enocelične alge, ki uspevajo na mrzli podlagi, kot so ledene plošče, ledeniki in sneg.
Novo!!: Antarktika in Snežne alge · Poglej več »
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Novo!!: Antarktika in Sneg · Poglej več »
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Novo!!: Antarktika in Sončev veter · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Antarktika in Sonce · Poglej več »
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Novo!!: Antarktika in Springer Science+Business Media · Poglej več »
Srednja angleščina
Srednja angleščina je oblika angleškega jezika, ki se je govoril med poznim 11.
Novo!!: Antarktika in Srednja angleščina · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Antarktika in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Stratigrafija
Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.
Novo!!: Antarktika in Stratigrafija · Poglej več »
Stratosfera
Zgradba ozračja (NOAA) Stratosfera je plast Zemljinega ozračja v višini med približno 15 in 50 km nad zemeljsko površino.
Novo!!: Antarktika in Stratosfera · Poglej več »
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Novo!!: Antarktika in Sublimacija · Poglej več »
Svet
Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.
Novo!!: Antarktika in Svet · Poglej več »
Svetlobno onesnaženje
avtoceste zaradi povečanja varnosti. Besedna zveza svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja.
Novo!!: Antarktika in Svetlobno onesnaženje · Poglej več »
Svetovni ocean
Svetovni ocean ali Globalni ocean je med seboj povezan sistem Zemljinih oceanskih vod in zaobjema maso hidrosfere.
Novo!!: Antarktika in Svetovni ocean · Poglej več »
Sydney
Sydney je glavno mesto avstralske zvezne države Novi Južni Wales in največje ter najstarejše mesto Avstralije.
Novo!!: Antarktika in Sydney · Poglej več »
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Novo!!: Antarktika in Taljenje · Poglej več »
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Novo!!: Antarktika in Tektonika plošč · Poglej več »
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Novo!!: Antarktika in The New York Times · Poglej več »
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Novo!!: Antarktika in Tihi ocean · Poglej več »
Toplokrvnost
Toplokŕvna živál je žival s stalno telesno temperaturo, ki načeloma ni odvisna od temperature okolice.
Novo!!: Antarktika in Toplokrvnost · Poglej več »
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Novo!!: Antarktika in Trias · Poglej več »
Trilobiti
Trilobíti ali trókrparji (znanstveno ime Trilobita) so izumrli morski členonožci.
Novo!!: Antarktika in Trilobiti · Poglej več »
Troposfera
letala Zgradba ozračja (NOAA) Troposfêra je najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja.
Novo!!: Antarktika in Troposfera · Poglej več »
Tujerodna vrsta
Tujerodna vrsta (s tujko alohtona) je vrsta organizma, ki je bila priseljena od drugod s pomočjo človeka (npr. želva rdečevratka, zlata ribica...). Ti organizmi na novem območju najdejo ugodne pogoje za preživetje in razmnoževanje.
Novo!!: Antarktika in Tujerodna vrsta · Poglej več »
Tundra
Tundra v Sibiriji Tundra je brezdrevesna pokrajina, pokrita z mahovi in lišaji.
Novo!!: Antarktika in Tundra · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Antarktika in Turizem · Poglej več »
Uhati tjulnji
Uhati tjulnji (znanstveno ime Otariidae) so družina morskih sesalcev iz skupine plavutonožcev, v katero uvrščamo 15 danes živečih vrst, znanih kot morski levi in morski medvedi.
Novo!!: Antarktika in Uhati tjulnji · Poglej več »
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Novo!!: Antarktika in Ultravijolično valovanje · Poglej več »
Univerza Kalifornije, San Diego
Univerza Kalifornije, San Diego (okrajšano UCSD ali UC San Diego) je javna univerza s sedežem v okrožju La Jolla, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Antarktika in Univerza Kalifornije, San Diego · Poglej več »
Valuta
Makedonski zlatnik Valúta je izraz za enoto plačilnega prometa.
Novo!!: Antarktika in Valuta · Poglej več »
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Novo!!: Antarktika in Vesoljski prostor · Poglej več »
Vinsonov masiv
Vinsonov masiv ali gora Vinson je velik gorski masiv Antarktike, ki je dolg 21 km in širok 13 km.
Novo!!: Antarktika in Vinsonov masiv · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Antarktika in Voda · Poglej več »
Vojna mornarica Združenih držav Amerike
--> | anniversaries.
Novo!!: Antarktika in Vojna mornarica Združenih držav Amerike · Poglej več »
Vostok (jezero)
Vostok (dobesedno »Vzhod«) je največje od skoraj 400 znanih sladkovodnih jezer, ki ležijo globoko pod pokrovom večnega ledu na Antarktiki.
Novo!!: Antarktika in Vostok (jezero) · Poglej več »
Vrečarji
Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.
Novo!!: Antarktika in Vrečarji · Poglej več »
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Novo!!: Antarktika in Vretenčarji · Poglej več »
Vzhodna polobla
Vzhodna polobla Vzhodna polobla (tudi vzhodna poluta ali vzhodna hemisfera) je ena izmed polovica Zemlje, ki je vzhodno od glavnega poldnevnika (ki prečka Greenwich v Londonu) in zahodno od antimeridiana (ki prečka Tihi ocean in relativno malo kopnega od pola do pola).
Novo!!: Antarktika in Vzhodna polobla · Poglej več »
Weddllovo morje
Južnega oceana Weddllovo morje tudi Weddellovo morje je morje v Južnem oceanu, ki vsebuje Weddllov oceanski vrtinec.
Novo!!: Antarktika in Weddllovo morje · Poglej več »
Zahodna Antarktika
Skoraj prazen zemljevid Zahodne Antarktike Označen zemljevid Antarktike z Zahodno Antarktiko na levi. Zahodna Antarktika ali Mala Antarktika, ena od dveh glavnih regij Antarktike, je del te celine, ki leži na zahodni polobli in vključuje Antarktični polotok.
Novo!!: Antarktika in Zahodna Antarktika · Poglej več »
Zajedavske uši
Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.
Novo!!: Antarktika in Zajedavske uši · Poglej več »
Zaliv kitov
Zaliv kitov (Walvis Bay, afrikansko Walvisbaai, nemško Walfischbucht ali Walfischbai) je mesto v Namibiji in ime zaliva, ob katerem leži.
Novo!!: Antarktika in Zaliv kitov · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Antarktika in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Antarktika in Zemlja · Poglej več »
Zgodovina Antarktike
Po odcepitvi od Gondvane je Antarktika počasi polzela na njen sedanji položaj okrog južnega tečaja.
Novo!!: Antarktika in Zgodovina Antarktike · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Antarktika in Zlato · Poglej več »
.aq
.aq je internetna vrhnja državna domena (ccTLD) za Antarktiko (čeprav ni država).
Novo!!: Antarktika in .aq · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Antarktika in 1939 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Antarktika in 1945 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Antartika, Raziskovanje Antarktike.
