Kazalo
29 odnosi: Šentpavel v Labotski dolini, Škofija, Benediktinci, Bonn, Celovec, Dekan (šolstvo), Doktorat, Dunaj, Gimnazija, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Kanonsko pravo, Koroška (vojvodina), Labot, Ljubljana, Pedagogika, Pliberk, Pravna fakulteta v Ljubljani, Pravnik, Pravo, Rektor, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Seznam slovenskih pravnikov, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, 10. maj, 1875, 1941, 21. julij.
Šentpavel v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).
Poglej Radoslav Kušej in Šentpavel v Labotski dolini
Škofija
Škofija je večja upravna enota v krščanski Cerkvi, na čelu katere je škof.
Poglej Radoslav Kušej in Škofija
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Radoslav Kušej in Benediktinci
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Radoslav Kušej in Bonn
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Radoslav Kušej in Celovec
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.
Poglej Radoslav Kušej in Dekan (šolstvo)
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Radoslav Kušej in Doktorat
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Radoslav Kušej in Dunaj
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Radoslav Kušej in Gimnazija
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Radoslav Kušej in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Kanonsko pravo
''Decretum Gratiani'' Kanonsko pravo je zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj posameznih Cerkva.
Poglej Radoslav Kušej in Kanonsko pravo
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Radoslav Kušej in Koroška (vojvodina)
Labot
Labot (nemško Lavamünd) je kraj/mestece z okoli 3.000 prebivalci in občina na levem bregu Drave v spodnji Labotski dolini v bližini slovenske meje na avstrijskem Koroškem ob izlivu Labotnice v Dravo.
Poglej Radoslav Kušej in Labot
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Radoslav Kušej in Ljubljana
Pedagogika
Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.
Poglej Radoslav Kušej in Pedagogika
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Radoslav Kušej in Pliberk
Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravna fakulteta (kratica PF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Radoslav Kušej in Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Poglej Radoslav Kušej in Pravnik
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Radoslav Kušej in Pravo
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Poglej Radoslav Kušej in Rektor
Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.
Poglej Radoslav Kušej in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam slovenskih pravnikov
Seznam slovenskih pravnikov.
Poglej Radoslav Kušej in Seznam slovenskih pravnikov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Radoslav Kušej in Slovenci
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Radoslav Kušej in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Radoslav Kušej in Univerza v Ljubljani
10. maj
10.
Poglej Radoslav Kušej in 10. maj
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Radoslav Kušej in 1875
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Radoslav Kušej in 1941
21. julij
21.
Poglej Radoslav Kušej in 21. julij
Prav tako znan kot Rado Kušej.