Hitreje kot brskalnik!
26 odnosi: Alken, Amonijak, Amonijev klorid, Atom, Žveplova kislina, Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz, Encim, Geometrijska izomerija, Hidrofilnost, Ion, Izomerizacija, Karbokation, Kataliza, Kemična vez, Kemijska reakcija, Makromolekula, Masna spektrometrija, Molekula, Plin, Proton, Redoks reakcija, Reverzibilna reakcija, Stehiometrija, Trdnina, Voda, Vodikov klorid.
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Novo!!: Protonacija in Alken · Poglej več »
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Novo!!: Protonacija in Amonijak · Poglej več »
Amonijev klorid
Amonijev klorid ima kemijsko formulo NH4Cl.
Novo!!: Protonacija in Amonijev klorid · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Protonacija in Atom · Poglej več »
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Novo!!: Protonacija in Žveplova kislina · Poglej več »
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz
Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz je teorija, ki sta jo leta 1923 neodvisno eden od drugega predlagala danski fizikalni kemik Johannes Nicolaus Brönsted in angleški fizikalni kemik Thomas Martin Lowry.
Novo!!: Protonacija in Brønsted–Lowryjeva teorija kislin in baz · Poglej več »
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Novo!!: Protonacija in Encim · Poglej več »
Geometrijska izomerija
Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.
Novo!!: Protonacija in Geometrijska izomerija · Poglej več »
Hidrofilnost
Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.
Novo!!: Protonacija in Hidrofilnost · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Protonacija in Ion · Poglej več »
Izomerizacija
pentana v izopentan (metilbutan). V kemiji je izomerizacija proces, pri katerem se molekula, ion ali delec molekule pretvori v svoj izomer, ki ima drugačno kemijsko strukturo.
Novo!!: Protonacija in Izomerizacija · Poglej več »
Karbokation
Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.
Novo!!: Protonacija in Karbokation · Poglej več »
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Novo!!: Protonacija in Kataliza · Poglej več »
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Novo!!: Protonacija in Kemična vez · Poglej več »
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Novo!!: Protonacija in Kemijska reakcija · Poglej več »
Makromolekula
Primer beljakovine, ki je polipeptidna makromolekula Makromolekule ali velemolekule so zelo velike molekule in se običajno nanašajo na molekule, ki gradijo polimere ali biopolimere (na primer molekula DNK).
Novo!!: Protonacija in Makromolekula · Poglej več »
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Novo!!: Protonacija in Masna spektrometrija · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Protonacija in Molekula · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Protonacija in Plin · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Protonacija in Proton · Poglej več »
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Novo!!: Protonacija in Redoks reakcija · Poglej več »
Reverzibilna reakcija
Reverzibilna reakcija je kemijska reakcija, v kateri reaktanti tvorijo produkte, ki med seboj reagirajo in tvorijo reaktante: V gornji hipotetični reakciji reaktanta A in B reagirata in tvorita produkta C in D. V povratni reakciji med seboj reagirata C in D in tvorita A in B. Reverzibilna reakcije se po tem razlikuje od termodinamičnega reverzibilnega procesa.
Novo!!: Protonacija in Reverzibilna reakcija · Poglej več »
Stehiometrija
Stehiometrija (στοιχεῖον «element» + μετρέω «meriti») je veja kemije, ki se ukvarja s količinskimi razmerji med reaktanti pred kemijsko reakcijo in produkti po kemijski reakciji.
Novo!!: Protonacija in Stehiometrija · Poglej več »
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Novo!!: Protonacija in Trdnina · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Protonacija in Voda · Poglej več »
Vodikov klorid
Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.
Novo!!: Protonacija in Vodikov klorid · Poglej več »
