Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Protioklepno orožje

Index Protioklepno orožje

Protioklepno orožje (tudi protitankovsko orožje) je vsako orožje, ki je namenjeno onesposabljanju oklepnih bojnih vozil.

36 odnosi: Artilerija, Bojišče, Dresura, Druga svetovna vojna, Eksploziv, Gosenice, Granata, Izstrelek, Kaliber, Konstruiranje, Molotovka, Netrzajni top, Oklep, Oklepno bojno vozilo, Oklepno vozilo, Orožje, Pes, Protioklepno raketno orožje, Protipehotna mina, Protitankovski pes, Protitankovski top, Prva svetovna vojna, Puška, Ročna bomba, Seznam protioklepnih raketnih orožij druge svetovne vojne, Seznam protitankovskih topov druge svetovne vojne, Seznam tankovskih lovcev druge svetovne vojne, Sovjetska zveza, Tank, Teža, Top, Visokomobilno večnamensko kolesno vozilo, Vojaška vozila, Vojna, Vozilo, Zrakoplov.

Artilerija

Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.

Novo!!: Protioklepno orožje in Artilerija · Poglej več »

Bojišče

Bojišče je prostor, kjer se odvija vojaški spopad med oboroženimi silami dveh ali več sovražnih držav.

Novo!!: Protioklepno orožje in Bojišče · Poglej več »

Dresura

Dresurna jahačica in žrebec luzitanske pasme Dresura je v širšem pomenu osnovni trening vsakega jahalnega konja, v ožjem pomenu pa je dresura oz.

Novo!!: Protioklepno orožje in Dresura · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Protioklepno orožje in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Eksploziv

Eksplozije Eksplozivna snov ali eksploziv je snov, ki vsebuje veliko količino notranje energije, ki po iniciaciji lahko povzroči eksplozijo, se pravi zelo hitro ekspanzijo snovi, ki jo običajno spremljajo svetloba, toplota in pritisk.

Novo!!: Protioklepno orožje in Eksploziv · Poglej več »

Gosenice

Gosenice na tanku M60 Patton Detajl modularne zgradbe gosenic Gosenice so veliki kovinski trakovi, ki se uporabljajo za premikanje težkih gradbenih strojev in nekaterih vojaških vozil (tanki, oklepniki, samovozne havbice).

Novo!!: Protioklepno orožje in Gosenice · Poglej več »

Granata

havbico ''Dora'' Granata je artilerijski naboj, ki je sestavljen iz kovinskega ovoja, eksplozivne polnitve, vžigalnika in glave naboja.

Novo!!: Protioklepno orožje in Granata · Poglej več »

Izstrelek

Izstrelek je vsak predmet, ki je vržen s silo.

Novo!!: Protioklepno orožje in Izstrelek · Poglej več »

Kaliber

Kaliber je notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju.

Novo!!: Protioklepno orožje in Kaliber · Poglej več »

Konstruiranje

gradbeniškega oblikovanja in velja za idiom kadar se risalna deska pri konstruiranju ne uporablja parne lokomotive kaže prek konstruiranja uporabo tehnike s poudarkom na funkciji in uporabi naravoslovnih znanosti ZDA Konstruíranje (tudi oblikovánje) je z vidika psihologije dela ustvarjalno-duhovna dejavnost, ki zahteva znanje: naravoslovnih znanosti (matematike, fizike, kemije, mehanike, toplotne tehnike, elektrotehnike), proizvodnih tehnik, nauke o gradivih, nauke o konstruiranju (kako si inovativno organizirati delo), znanje in izkušnje s področja, za katerega se konstruira.

Novo!!: Protioklepno orožje in Konstruiranje · Poglej več »

Molotovka

Koktajl Molotova Koktajl Molotova (vojaški strokovni izraz zažigalna steklenica; tudi molotovka) je preprosto zažigalno orožje, ki je v množično rabo stopilo v 30. in 40. letih 20. stoletja.

Novo!!: Protioklepno orožje in Molotovka · Poglej več »

Netrzajni top

Izraelski netrzajni top M40 106 mm Netrzajni top je lahko in zelo premično topniško orožje, ki se uporablja kot lahko poljsko orožje za podporo pehoto in protitankovski top.

Novo!!: Protioklepno orožje in Netrzajni top · Poglej več »

Oklep

Srednjeveški kovinski oklep Oklep je zaščitni sloj na telesu ali vozilu, ki je namenjen zaščiti uporabnika v bojnih situacijah.

Novo!!: Protioklepno orožje in Oklep · Poglej več »

Oklepno bojno vozilo

Oklepna bojna vozila (tudi BOV - bojno oklepno vozilo) so vozila, ki so oklepljena, oborožena in namenjena za bojevanje.

Novo!!: Protioklepno orožje in Oklepno bojno vozilo · Poglej več »

Oklepno vozilo

Barceloni Najpogostejši pomen besede oklepno vozilo (ali neprebojno vozilo za prevoz denarja, varnostno vozilo) je neprebojni kombi ali tovornjak, ki ga uporabljamo za transport vrednih predmetov kot je velika količina denarja (posebno za banke in trgovine).

Novo!!: Protioklepno orožje in Oklepno vozilo · Poglej več »

Orožje

Orožje na ogled v muzeju Oróžje je snov, predmet ali naprava, ki se uporablja pri bojevanju; lahko za obrambo ali napad.

Novo!!: Protioklepno orožje in Orožje · Poglej več »

Pes

Pès (in pəs) (znanstveno ime Canis) je rod, ki vključuje današnje vrste volkov in šakalov, vključno s sivim volkom (Canis lupus), ki naj bi bil prednik udomačenega psa (Canis lupus familiaris).

Novo!!: Protioklepno orožje in Pes · Poglej več »

Protioklepno raketno orožje

Protioklepno raketno orožje je vsako protioklepno orožje, ki uporablja izstrelke z raketnim pogonom za uničenje oklepnih bojnih vozil.

Novo!!: Protioklepno orožje in Protioklepno raketno orožje · Poglej več »

Protipehotna mina

Deminer demonstrira odstranjevanje italijanske odskočne mine Valmara 69 Protipehotna mina je naprava, postavljena pod površino tal, na tla ali v bližino tal ali drugih površin, katerih namen je, da se razletijo ali eksplodirajo zaradi navzočnosti, bližine ali dotika z osebo ali vozilom.

Novo!!: Protioklepno orožje in Protipehotna mina · Poglej več »

Protitankovski pes

Protitankovski pes ali pasja mina je bil naziv za psa z eksplozivom na hrbtu, ki je bil izurjen, da je zlezel pod sovražnikov tank, pri čemer se je eksploziv sprožil in uničil oklepnik in psa.

Novo!!: Protioklepno orožje in Protitankovski pes · Poglej več »

Protitankovski top

Nemški 50-mm protitankovski top PAK 38 Prótitánkovski tòp je vrsta artilerijskega orožja, namenjenega za poj proti tankom in ostalim oklepnim sredstvom.

Novo!!: Protioklepno orožje in Protitankovski top · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Protioklepno orožje in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Puška

Puška je podskupina dolgocevnega ročnega strelnega orožja.

Novo!!: Protioklepno orožje in Puška · Poglej več »

Ročna bomba

Ročna bomba je najnaprednejše ročno metalno orožje, ki pa se je v svoji zgodovini bolj malo spremenilo.

Novo!!: Protioklepno orožje in Ročna bomba · Poglej več »

Seznam protioklepnih raketnih orožij druge svetovne vojne

Seznam protioklepnih raketnih orožij druge svetovne vojne.

Novo!!: Protioklepno orožje in Seznam protioklepnih raketnih orožij druge svetovne vojne · Poglej več »

Seznam protitankovskih topov druge svetovne vojne

Seznam protitankovskih topov druge svetovne vojne.

Novo!!: Protioklepno orožje in Seznam protitankovskih topov druge svetovne vojne · Poglej več »

Seznam tankovskih lovcev druge svetovne vojne

Seznam tankovskih lovcev druge svetovne vojne.

Novo!!: Protioklepno orožje in Seznam tankovskih lovcev druge svetovne vojne · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Protioklepno orožje in Sovjetska zveza · Poglej več »

Tank

Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.

Novo!!: Protioklepno orožje in Tank · Poglej več »

Teža

Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.

Novo!!: Protioklepno orožje in Teža · Poglej več »

Top

Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.

Novo!!: Protioklepno orožje in Top · Poglej več »

Visokomobilno večnamensko kolesno vozilo

Visokomobilno večnamensko kolesno vozilo (HMMWV; izgovorjava je hum-vee); osnovna različica ima oznako Oboroženih sil ZDA M998 HMMWV, je zelo sposobno vojaško nebojno terensko lahko vozilo (čeprav je oboroženo, je prvenstven namen vozila transport in ne bojevanje).

Novo!!: Protioklepno orožje in Visokomobilno večnamensko kolesno vozilo · Poglej več »

Vojaška vozila

Vojaška vozila so vsa vozila, ki jih uporabljajo oborožene sile in/ali so oborožena.

Novo!!: Protioklepno orožje in Vojaška vozila · Poglej več »

Vojna

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Novo!!: Protioklepno orožje in Vojna · Poglej več »

Vozilo

Kolesna rikša v Pekingu Vozílo je naprava za prevoz ljudi in/ali tovora.

Novo!!: Protioklepno orožje in Vozilo · Poglej več »

Zrakoplov

Polet toplozračnega balona bratov Montgolfier novembra 1783. Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) Zmaj Sodobna zračna ladja Motorno propelersko letalo vleče jadralno letalo na primerno višino Helikopter med reševalno akcijo Največje potniško letalo Airbus A380 med pristankom Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti.

Novo!!: Protioklepno orožje in Zrakoplov · Poglej več »

Preusmerja sem:

Protitankovsko orožje.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »