Hitreje kot brskalnik!
49 odnosi: Alpinizem, Banjšice, Bodrež, Kanal ob Soči, Bunker, Furlanska nižina, God, Gorenja vas, Kanal ob Soči, Goriška brda, Gorica, Greben, Grič, Janez Pirnat, Josip Kocijančič, Julijske Alpe, Kal nad Kanalom, Kanal, Kanal ob Soči, Karnijske Alpe, Kaverna, Kolovrat (hribovje), Kras (območje), Marij Kogoj, Marijino vnebovzetje, Neptun (mitologija), Nova Gorica, Planinska postojanka, Planinsko društvo, Pobočje, Prezbiterij, Prva svetovna vojna, Riko Debenjak, Ročinj, Sabotin, Salzburg, Seznam vrhov v Sloveniji, Sleme (geografija), Slovenske literarne poti, Soča, Soška dolina, Solkan, Solkanski most, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Strelski jarek, Sveti Jakob, Triangulacijska točka, Valentin Stanič, Vikar, Vodnjak, Vrhovlje pri Kojskem.
Alpinizem
Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Alpinizem · Poglej več »
Banjšice
Banjšice so naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Banjšice · Poglej več »
Bodrež, Kanal ob Soči
Bodrež je naselje v Občini Kanal ob Soči.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Bodrež, Kanal ob Soči · Poglej več »
Bunker
Bunker je manjša obrambna utrdba, v kateri je nameščeno pehotno in artilerijsko orožje.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Bunker · Poglej več »
Furlanska nižina
Meretom di Capitolo Furlanska nižina (italijansko Bassa friulana, La Bassa ali Basso Friuli, furlansko Basse furlane, vzhodno-furlansko Bassa furlana) je zemljepisno območje Furlanije - Julijske krajine in Benečije opredeljena z aluvialno ravnino.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Furlanska nižina · Poglej več »
God
Priprave na praznovanju godu na začetku 20. stoletja. Slika Fanny Brate: ''God'' (olje na platnu, 1902) Gód (redkeje tudi imendan) je osebni praznik na dan koledarskega svetnika.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in God · Poglej več »
Gorenja vas, Kanal ob Soči
Gorenja vas je naselje v Občini Kanal ob Soči.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Gorenja vas, Kanal ob Soči · Poglej več »
Goriška brda
Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Goriška brda · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Gorica · Poglej več »
Greben
Kamniti morski greben Greben (angl. reef) je lahko.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Greben · Poglej več »
Grič
Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Grič · Poglej več »
Janez Pirnat
Janez Pirnat, slovenski kipar, * 25. september 1932, Ljubljana, † 26. januar 2021, Postira, otok Brač, Hrvaška.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Janez Pirnat · Poglej več »
Josip Kocijančič
Josip Kocijančič, slovenski skladatelj in zborovodja, * 16. marec 1849, Kanal ob Soči, † 10. april 1878, Kanal ob Soči.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Josip Kocijančič · Poglej več »
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Julijske Alpe · Poglej več »
Kal nad Kanalom
Kal nad Kanalom je naselje s približno 340 prebivalci v Občini Kanal ob Soči.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Kal nad Kanalom · Poglej več »
Kanal, Kanal ob Soči
Kanal (v italijanščini Canale d'Isonzo) je naselje z dobrimi 1100 prebivalci (2020, leta 2000 še okoli 1300) v srednji soški dolini in predstavlja središče občine Kanal ob Soči.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Kanal, Kanal ob Soči · Poglej več »
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Karnijske Alpe · Poglej več »
Kaverna
Banjški planoti leta 1917 Kaverna je umetna jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, ki služi kot pomožno zaklonišče.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Kaverna · Poglej več »
Kolovrat (hribovje)
Pogled na Kolovrat z vzhoda. Spredaj vas Vrsno. Kolovrat (Colorât, Monte Colovrat), tudi Kanalski Kolovrat je predalpsko hribovje na desni strani Soče, zahodno od Tolmina z najvišjim vrhom Kuk (1243 mnm) nad Livkom.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Kolovrat (hribovje) · Poglej več »
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Kras (območje) · Poglej več »
Marij Kogoj
Marij (Julij) Kogoj, slovenski skladatelj, * 20. september 1892, Trst, † 27. februar 1956, Bokalce, Ljubljana.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Marij Kogoj · Poglej več »
Marijino vnebovzetje
Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Marijino vnebovzetje · Poglej več »
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Neptun (mitologija) · Poglej več »
Nova Gorica
Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Nova Gorica · Poglej več »
Planinska postojanka
Planinska postojanka je planinski objekt, ki služi planinski oz.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Planinska postojanka · Poglej več »
Planinsko društvo
Planinsko društvo (kratica PD) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje planincev, ki se združujejo zaradi določenih skupnih interesov določenih v plavilih in v skladu z zakonom o društvih.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Planinsko društvo · Poglej več »
Pobočje
Pobočje ali vesina je del hriba ali gore, ki je položno ali strmo nagnjen med dolino (vznožjem) in slemenom ali vrhom hriba ali gore.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Pobočje · Poglej več »
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Prezbiterij · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Riko Debenjak
Riko Debenjak, slovenski akademski slikar in grafik, * 8. februar 1908, Kanal ob Soči, † 26. december 1987, Ljubljana.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Riko Debenjak · Poglej več »
Ročinj
Ročinj je naselje v Občini Kanal ob Soči.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Ročinj · Poglej več »
Sabotin
Sabotin (furlansko: Mont di San Valantin) je 609 metrov visok hrib nad Novo Gorico oziroma Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Sabotin · Poglej več »
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Salzburg · Poglej več »
Seznam vrhov v Sloveniji
Seznam vrhov v Sloveniji nižjih od 2000 m. Poleg imena so navedeni metri nadmorske višine.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Seznam vrhov v Sloveniji · Poglej več »
Sleme (geografija)
Sleme v geografiji pomeni strmo podolgovato enakomerno dvigajočo se vzpetino.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Sleme (geografija) · Poglej več »
Slovenske literarne poti
Seznam slovenskih literarnih poti vsebuje pohodniške, poimenovane po slovenskih književnikih, pa tudi take za obisk s kolesi ali z motornimi vozili.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Slovenske literarne poti · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Soča · Poglej več »
Soška dolina
Dolina Soče (znana tudi kot Posočje) je dolina, ki poteka vzdolž toka reke Soče od severozahodne Slovenije pa vse do Goriške, kjer se dolina odpre v široko ravnino.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Soška dolina · Poglej več »
Solkan
Solkan je predmestno naselje v Občini Nova Gorica z okoli 3.200 prebivalci (2020).
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Solkan · Poglej več »
Solkanski most
Solkanski most oziroma solkanski viadukt je 219,70 m dolg železniški ločni most čez Sočo pri Solkanu.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Solkanski most · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Srednji vek · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Strelski jarek
Diagram strelskega jarka Strelski jarek Medtem ko so bili strelski jarki skopani kot obrambne mere, so v pred-orožnem obdobju (prvi je bil »Bitka jarkov«) postali tipi ovir za napadalca nekega okrepljenega območja, kot tudi okoli gradu (tehnično je bilo imenovano jarek).
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Strelski jarek · Poglej več »
Sveti Jakob
Mučeništvo svetega Jakoba Velikega, Albrecht Dürer. Jakob Veliki (tudi Jakob Starejši ali Jakob Zebedejev) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * Betsajda, Galileja; † Jeruzalem, leta 44 (ali 42).
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Sveti Jakob · Poglej več »
Triangulacijska točka
Triangulacijska točka na vrhu Gorc na Poljskem Triangulacíjska tóčka je triangulacijsko izmerjena točka s točno določenimi koordinatami in nadmorsko višino.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Triangulacijska točka · Poglej več »
Valentin Stanič
Valentin Stanič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec, * 12. februar 1774, Bodrež, † 29. april 1847, Gorica.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Valentin Stanič · Poglej več »
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Vikar · Poglej več »
Vodnjak
samostana Wald v nemčiji Vodnjak je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne vode.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Vodnjak · Poglej več »
Vrhovlje pri Kojskem
Vrhovlje pri Kojskem je naselje v Občini Brda.
Novo!!: Po stopinjah Valentina Staniča in Vrhovlje pri Kojskem · Poglej več »
