Kazalo
34 odnosi: Agnosticizem, Ateizem, Človekoljubje, Bog, Cerkev (organizacija), Definicija, Država, Družina (biologija), Etika, Evolucija, Filozofija, Hipoteza, Humanizem, Latinščina, Nadnaravno, New York, Psevdoznanost, Razum, Religija, Rod, Skepticizem, Sreča, Svetovni nazor, Svoboda (razločitev), Svobodomiselnost, Taksonomija, Tehnologija, Teizem, Verska resnica, Vrednota, Vrsta (biologija), Vzgoja, Znanost, Znanstvena metoda.
Agnosticizem
Agnosticízem (iz grščine a- - ne- + gnosis - védenje oziroma αγνωτικος) je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, posebej teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati.
Poglej Posvetni humanizem in Agnosticizem
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Poglej Posvetni humanizem in Ateizem
Človekoljubje
Človekoljúbje ali s tujko filantropíja (grško ψιλος - prijatelj + ανθροπος - človek) označuje dobrohotnost in naklonjenost, ljubezen do drugih ljudi.
Poglej Posvetni humanizem in Človekoljubje
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Posvetni humanizem in Bog
Cerkev (organizacija)
Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.
Poglej Posvetni humanizem in Cerkev (organizacija)
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Poglej Posvetni humanizem in Definicija
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Posvetni humanizem in Država
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Posvetni humanizem in Družina (biologija)
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Posvetni humanizem in Etika
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Posvetni humanizem in Evolucija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Posvetni humanizem in Filozofija
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Posvetni humanizem in Hipoteza
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Posvetni humanizem in Humanizem
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Posvetni humanizem in Latinščina
Nadnaravno
Françoisa Boucherja S pojmom nadnaravno opisujemo domnevne pojave ali entitete, ki niso podvržene zakonom narave.
Poglej Posvetni humanizem in Nadnaravno
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Posvetni humanizem in New York
Psevdoznanost
Psevdoznanost so izjave, prepričanja ali prakse, za katere se trdi, da temeljijo na znanosti ali dejstvih, vendar pa so nezdružljive z znanstveno metodo in nimajo ustrezne znanstvene podpore.
Poglej Posvetni humanizem in Psevdoznanost
Razum
Razúm je v filozofskem pomenu sposobnost človeškega uma, da ustvarja in operira z abstraktnimi pojmi.
Poglej Posvetni humanizem in Razum
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Posvetni humanizem in Religija
Rod
Rod je lahko.
Poglej Posvetni humanizem in Rod
Skepticizem
Skepticizem je večpomenski pojem, povezan z dvomi o resničnost trditev.
Poglej Posvetni humanizem in Skepticizem
Sreča
Srečni nevesta in družica Po filozofski definiciji je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje.
Poglej Posvetni humanizem in Sreča
Svetovni nazor
Svetóvni názor je najširše pojmovani pogled na svet, miselni okvir skozi katerega posameznik tolmači zunanji svet in z njim sodeluje.
Poglej Posvetni humanizem in Svetovni nazor
Svoboda (razločitev)
Svoboda je lahko ime več glasil in organizacij.
Poglej Posvetni humanizem in Svoboda (razločitev)
Svobodomiselnost
Svobodomíselnost je zavedno ali nezavedno filozofsko stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo avtoritetam, tradicionalnim stališčem ali dogmam.
Poglej Posvetni humanizem in Svobodomiselnost
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Posvetni humanizem in Taksonomija
Tehnologija
Tehnologíja (tehnología.
Poglej Posvetni humanizem in Tehnologija
Teizem
Teizem je v splošnem opredeljen kot vera v obstoj in vsaj enega božanstva in njegovo vplivanje na svet.
Poglej Posvetni humanizem in Teizem
Verska resnica
Verske resnice oziroma verske dogme so sestavina religije, ki je obvezujoča za vse člane verske skupnosti (npr. izpoved vere).
Poglej Posvetni humanizem in Verska resnica
Vrednota
Vrednote so pozitivna duhovna in materialna stanja oziroma cilji pri človeku oziroma ljudeh, ki so na splošno civilizacijsko cenjena, ker omogočajo civiliziran, stabilen in varen vrednoten razvoj človeka in skupnosti.
Poglej Posvetni humanizem in Vrednota
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Posvetni humanizem in Vrsta (biologija)
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Poglej Posvetni humanizem in Vzgoja
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Posvetni humanizem in Znanost
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Poglej Posvetni humanizem in Znanstvena metoda