Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Porečanka

Index Porečanka

Porečanka (ali Poreška, tudi Parenzana) je poslovenjeno italijansko ime nekdanje ozkotirne železniške proge (širine 760 mm) med Trstom in Porečem, ki so jo Slovenci in Hrvati imenovali Istrijanka.

171 odnosi: Antonci, Avstrija, Avstro-Ogrska, Avtobus, Škedenj (Trst), Škocjanski zatok, Železniška postaja Koper, Železniška proga Divača–Koper, Železniški muzej Slovenskih železnic, Čačak, Baldaši, Bencinska črpalka, Berlin, Bohinjska proga, Bojkot, Bosna in Hercegovina, Buje, Buje, Istra, Burja, Deželni glavar, Dekani, Divača, Dragonja, Društvo, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Dvojezičnost, Etiopija, Evropa, Evropska unija, Fašizem, Figa, Filip Supančič, Grožnjan, Grof, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Iredentizem, Istra, Italija, Italijanščina, Italijani, Izola, Kaldanija, Kamen, Kamnolom, Kanegra, Kanfanar, Karojba, ..., Kilometer, Kmetijstvo, Kolesarska povezava, Kolesarstvo, Kolonija (geografija), Koper, Kraljevina Italija, Kukmak, Labinci, Lazaret, Les, Linz, Livade, Oprtalj, Ljubljana, Lokomotiva, Lucija, Piran, Markovac, Višnjan, Migracije, Milano, Milimeter, Milje (Tržaški zaliv), Mirna (Hrvaška), Momjan, Most, Motovun, Muzej, Nadmorska višina, Nemščina, Opeka, Oprtalj, Osapska reka, Ozkotirna železnica, Para, Parna lokomotiva, Parni stroj, Pazin, Pešec, Petrolejka, Piran, Piranski tramvaj, Piranski trolejbus, Pokrajina, Pomorstvo, Poreč, Portorož, Prebivalstvo, Predor, Predor Šalet, Predor Valeta, Primorska, Promet, Prva svetovna vojna, Pulj, Rakotule, Razdalja, Reka, Rižana, Rižana (reka), Ribe, Rim, Rovinj, Rusi, Sadovnjak, Savudrija, Seča, Sečovlje, Seznam železniških prog v Sloveniji, Sicilija, Slovenci, Slovenija, Slovenska Istra, Sol, Spodnje Škofije, Srbija, Sredozemsko morje, Strunjan, Sveti Vid (razločitev), Tadej Brate, Tarifa, Tovarna, Tovorna železniška postaja Koper, Triban, Trst, Turizem, Umag, Valica, Valletta, Viadukt, Višnjan, Vižinada, Vino, Vinogradništvo, Vlak, Voda, Vojni ujetnik, Vojska, Zgodovina železnice v Sloveniji, 1. april, 15. december, 1880, 1888, 1898, 19. marec, 1900, 1902, 1903, 1906, 1908, 1910, 1911, 1916, 1917, 1921, 1922, 1923, 1935, 1995, 2002, 2003, 31. avgust, 31. marec. Razširi indeks (121 več) »

Antonci

Antonci je lahko.

Novo!!: Porečanka in Antonci · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: Porečanka in Avstrija · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do leta 1918.

Novo!!: Porečanka in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Avtobus

MAN SU 220. Avtobus je prevozno sredstvo, namenjeno prevozu večjega števila ljudi v javnem prometu.

Novo!!: Porečanka in Avtobus · Poglej več »

Škedenj (Trst)

Škedenj, Ščedna ali Ščiédna v lokalnem slovenskem narečju, (Ital: Sèrvola) je tržaška zgodovinska mestna četrt.

Novo!!: Porečanka in Škedenj (Trst) · Poglej več »

Škocjanski zatok

Škocjanski zatok je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto.

Novo!!: Porečanka in Škocjanski zatok · Poglej več »

Železniška postaja Koper

Železniška postaja Koper je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ter končna postaja na železniški progi Divača–Koper, ki od leta 1979 oskrbuje bližnje mesto Koper.

Novo!!: Porečanka in Železniška postaja Koper · Poglej več »

Železniška proga Divača–Koper

Železniška proga Divača–Koper je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Novo!!: Porečanka in Železniška proga Divača–Koper · Poglej več »

Železniški muzej Slovenskih železnic

Železniški muzej v Ljubljani Železniški muzej Slovenskih železnic v Ljubljani skrbi za ohranjanje zgodovine železnice v Sloveniji.

Novo!!: Porečanka in Železniški muzej Slovenskih železnic · Poglej več »

Čačak

Čačak (izvirno Чачак) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Moraviškega upravnega okraja.

Novo!!: Porečanka in Čačak · Poglej več »

Baldaši

Baldaši (ital. Baldassi) so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Vižinada; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Baldaši · Poglej več »

Bencinska črpalka

Bencinska črpalka v Benediktu Bencinska črpalka je tip trgovine, ki prodaja gorivo in olja za motorna vozila.

Novo!!: Porečanka in Bencinska črpalka · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Porečanka in Berlin · Poglej več »

Bohinjska proga

Bohinjska proga povezuje srednjo Evropo z Mediteranom Prireditev ob odprtju leta 1906 Muzejski vlak Bohinjski predor (Bohinjska Bistrica) Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst.

Novo!!: Porečanka in Bohinjska proga · Poglej več »

Bojkot

Bojkot je oblika civilne nepokorščine ali politika ene države do druge, za kar obstaja tudi izraz embargo.

Novo!!: Porečanka in Bojkot · Poglej več »

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Novo!!: Porečanka in Bosna in Hercegovina · Poglej več »

Buje

Buje so gručasto naselje v dolini reke Reke.

Novo!!: Porečanka in Buje · Poglej več »

Buje, Istra

Buje (italijansko Buie d'Istria) so istrsko mesto in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Buje, Istra · Poglej več »

Burja

Krasu Búrja (italijansko bora, hrvaško bura, angleško bora; izhaja iz starogrške besede borea: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.

Novo!!: Porečanka in Burja · Poglej več »

Deželni glavar

Deželni glavar, deželna glavarka je v sodobnem času funkcija predsednika vlade avstrijskih zveznih dežel in najvišji predstavnik dežele.

Novo!!: Porečanka in Deželni glavar · Poglej več »

Dekani

Dekani - (ital.: Villa Decani), so strnjeno naselje v Mestni občini Koper.

Novo!!: Porečanka in Dekani · Poglej več »

Divača

Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje, ki je najpomembnejše prometno središče na Krasu in središče občine Divača.

Novo!!: Porečanka in Divača · Poglej več »

Dragonja

Dragonja (italijansko Dragogna) je reka, ki izvira v vzhodnih obronkih Šavrinov v občini Koper, dolga 30 km in je v spodnje toku obmejna reka.

Novo!!: Porečanka in Dragonja · Poglej več »

Društvo

Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.

Novo!!: Porečanka in Društvo · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih - glej spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Porečanka in Dunaj · Poglej več »

Dunajsko Novo mesto

Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.

Novo!!: Porečanka in Dunajsko Novo mesto · Poglej več »

Dvojezičnost

Dvojezični znak v Piranu Dvojezičnost (ali s tujko bilingvizem) je pripadnost dvema kulturama (ali več kulturam), ki se kaže v treh značilnostih.

Novo!!: Porečanka in Dvojezičnost · Poglej več »

Etiopija

Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.

Novo!!: Porečanka in Etiopija · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Porečanka in Evropa · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Novo!!: Porečanka in Evropska unija · Poglej več »

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Novo!!: Porečanka in Fašizem · Poglej več »

Figa

Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.

Novo!!: Porečanka in Figa · Poglej več »

Filip Supančič

Filip Jakob Supančič, slovenski gradbenik, * 29. april 1850, Ljubljana, † 6. september 1928, Gradec, Avstrija.

Novo!!: Porečanka in Filip Supančič · Poglej več »

Grožnjan

Grožnjan (ital. Grisignana) je manjše naselje v osrednjem delu Istre na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Grožnjan · Poglej več »

Grof

Grof je visoki plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Novo!!: Porečanka in Grof · Poglej več »

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Novo!!: Porečanka in Hrvaščina · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in sredozemsko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4,16 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimskokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od paleolitika (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi, Panonsko in Primorsko Hrvaško. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), zveze NATO, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70% BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %. Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009–2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomembnejši hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem. Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva.

Novo!!: Porečanka in Hrvaška · Poglej več »

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Novo!!: Porečanka in Hrvati · Poglej več »

Iredentizem

Iredentízem je oznaka za zahteve neke države po ozemlju, do katerega naj bi imela pravico zaradi kulturne pripadnosti tam živečega prebivalstva.

Novo!!: Porečanka in Iredentizem · Poglej več »

Istra

Istrski polotok z nekaterimi naselji Puljska arena je svojevrsten zgodovinski simbol Pule in Istre Ístra (italijansko Istria) je polotok v jugozahodni Sloveniji in severozahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Novo!!: Porečanka in Istra · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Republika Italija, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Porečanka in Italija · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Novo!!: Porečanka in Italijanščina · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji, Švici in Sloveniji.

Novo!!: Porečanka in Italijani · Poglej več »

Izola

Izola (italijansko: Isola d'Istria) je obalno istrsko mesto in središče istoimenske občine.

Novo!!: Porečanka in Izola · Poglej več »

Kaldanija

Kaldanija (ital. Caldania) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Buje; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Kaldanija · Poglej več »

Kamen

Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.

Novo!!: Porečanka in Kamen · Poglej več »

Kamnolom

Kamnolom v Carrari Kamnolom (Srednjeafriška republika) Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.

Novo!!: Porečanka in Kamnolom · Poglej več »

Kanegra

Kanegra (ital. Canegra) je opuščeno naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Buje; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Kanegra · Poglej več »

Kanfanar

Kanfanar (italijansko Canfanaro) je istrsko naselje in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Kanfanar · Poglej več »

Karojba

Karojba (ital. Carobia del Subiente) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Karojba · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Porečanka in Kilometer · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Novo!!: Porečanka in Kmetijstvo · Poglej več »

Kolesarska povezava

Parenzana Kolesarska povezava je s predpisano prometno signalizacijo označena kombinacija kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti ali le označb na njih, ki služijo kolesarskemu prometu.

Novo!!: Porečanka in Kolesarska povezava · Poglej več »

Kolesarstvo

thumb Tour de France Kolesarstvo je aktivnost vožnje s kolesom, ki se uporablja tako v transportne namene, kot za namene športa, rekreacije ali turizma.

Novo!!: Porečanka in Kolesarstvo · Poglej več »

Kolonija (geografija)

Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.

Novo!!: Porečanka in Kolonija (geografija) · Poglej več »

Koper

Koper (je šesto največje mesto v Sloveniji in s 25.319 prebivalci največje mesto v Slovenski Istri (oziroma v Slovenskem Primorju na ozemlju RS nasploh). Je središče obalno-kraške statistične regije, ima pa tudi edino slovensko tovorno pristanišče. Koper je sedež rimskokatoliške Škofije Koper in ene od treh slovenskih javnih univerz, Univerze na Primorskem, katere predhodnik je bilo Znanstvenoraziskovalno središče (ZRS), pa tudi enega od štirih višjih sodišč v Sloveniji. Mesto se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.

Novo!!: Porečanka in Koper · Poglej več »

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Novo!!: Porečanka in Kraljevina Italija · Poglej več »

Kukmak

Kukmaki (znanstveno ime Agaricus) so rod gob iz družine Agaricaceae (kukmarke).

Novo!!: Porečanka in Kukmak · Poglej več »

Labinci

Labinci (ital. Santa Domenica) so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Kaštelir–Labinci; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Labinci · Poglej več »

Lazaret

Lazaret je bil neke vrste bolnišnica za okužene z gobavostjo in kugo.

Novo!!: Porečanka in Lazaret · Poglej več »

Les

Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Novo!!: Porečanka in Les · Poglej več »

Linz

Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.

Novo!!: Porečanka in Linz · Poglej več »

Livade, Oprtalj

Livade (ital. Levade) so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Oprtalj; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Livade, Oprtalj · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije in sedež istoimenske mestne občine ter najbolj naseljeno mesto in občina v Sloveniji z nekaj manj kot 300.000 stalnimi prebivalci.

Novo!!: Porečanka in Ljubljana · Poglej več »

Lokomotiva

Lokomotíva je vlečno tirno vozilo z lastmim pogonom, za vleko vlakov (železniških vagonov) ali za premik le-teh.

Novo!!: Porečanka in Lokomotiva · Poglej več »

Lucija, Piran

Lucija, prvotno Sveta Lucija (Santa Lucia), je največje naselje ob Piranskem zalivu, v občini Piran.

Novo!!: Porečanka in Lucija, Piran · Poglej več »

Markovac, Višnjan

Markovac (ital. San Marco) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Višnjan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Markovac, Višnjan · Poglej več »

Migracije

Migracije oziroma selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu.

Novo!!: Porečanka in Migracije · Poglej več »

Milano

Milano (italijansko Milano), je drugo najbolj naseljeno mesto v Italiji in glavno mesto pokrajine Lombardije.

Novo!!: Porečanka in Milano · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Novo!!: Porečanka in Milimeter · Poglej več »

Milje (Tržaški zaliv)

Milje (beneško-tržaško Muja, furlansko Mugle) je obalno mesto v Italiji, v Tržaškem oz.

Novo!!: Porečanka in Milje (Tržaški zaliv) · Poglej več »

Mirna (Hrvaška)

Mirna Izliv Mirne Mirna (tal. Fiume Quieto) je reka v Istri na Hrvaškem.

Novo!!: Porečanka in Mirna (Hrvaška) · Poglej več »

Momjan

Momjan (ital. Momiano) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Buje; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Momjan · Poglej več »

Most

Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.

Novo!!: Porečanka in Most · Poglej več »

Motovun

Motovun (ali Montona d'Istria) je naselje na Hrvaškem, kjer je sedež istoimenske občine, le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Motovun · Poglej več »

Muzej

Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.

Novo!!: Porečanka in Muzej · Poglej več »

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína je višina kakega kraja nad morsko gladino (in ne od središča Zemlje).

Novo!!: Porečanka in Nadmorska višina · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Porečanka in Nemščina · Poglej več »

Opeka

Zid iz glazirane opeke ''Flemish bond'' z opekami različnih velikosti Paleta opeke zloženih brez malte Star opečni zid Opečna ''Front Street'' vzdolž reke Cane v historičnem Natchitoches, Louisiana Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije.

Novo!!: Porečanka in Opeka · Poglej več »

Oprtalj

Oprtalj (ital. Portole) je Istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Oprtalj · Poglej več »

Osapska reka

Osapska reka ob izlivu v Jadransko morje. Osapska reka (italijansko: Rio Ospo) je reka, ki izvira v Osapski jami (tudi jama Grad) blizu vasi Osp na Primorskem.

Novo!!: Porečanka in Osapska reka · Poglej več »

Ozkotirna železnica

Stainzu v Avstriji še vozi. Šarganski osmici, na postajališču Golubići. Ozkotirna železnica je vrsta železnice s tirno širino od 600 do 950 milimetrov.

Novo!!: Porečanka in Ozkotirna železnica · Poglej več »

Para

kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.

Novo!!: Porečanka in Para · Poglej več »

Parna lokomotiva

Prikaz delovanja parne lokomotive Kolesje parne lokomotive JŽ 06-018 na ljubljanski postaji Párna lokomotíva je lokomotiva, ki kot pogonsko sredstvo uporablja vodno paro.

Novo!!: Porečanka in Parna lokomotiva · Poglej več »

Parni stroj

Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.

Novo!!: Porečanka in Parni stroj · Poglej več »

Pazin

Pazin (Pisino) je mesto na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.

Novo!!: Porečanka in Pazin · Poglej več »

Pešec

Območje umirjenega prometa Pešec je oseba, ki potuje peš, hodi ali teče.

Novo!!: Porečanka in Pešec · Poglej več »

Petrolejka

Prenosna petrolejka Petrolejka je svetilka v kateri zgoreva petrolej.

Novo!!: Porečanka in Petrolejka · Poglej več »

Piran

Piran (italijansko: Pirano) je obmorsko istrsko mestno naselje na slovenski strani Piranskega zaliva, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.

Novo!!: Porečanka in Piran · Poglej več »

Piranski tramvaj

Piranski tramvaj je bil javno prevozno sredstvo, ki je med letoma 1912 in 1953 povezoval piranski Tartinijev trg z železniško postajo Porečanke v sv. Luciji, danes Luciji).

Novo!!: Porečanka in Piranski tramvaj · Poglej več »

Piranski trolejbus

Piranski trolejbus je med letoma 1909 in 1911 obratoval na približno 5 km dolgi progi med piranskim Tartinijevim trgom in železniško postajo v Sveti Luciji (današnji Luciji) Trolejbusi v Piranu.

Novo!!: Porečanka in Piranski trolejbus · Poglej več »

Pokrajina

Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.

Novo!!: Porečanka in Pokrajina · Poglej več »

Pomorstvo

Pomorstvo (s tujko navtika) je dejavnost povezana s plovbo po morju in izkoriščanje morskega bogastva, oziroma dejavnost v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem.

Novo!!: Porečanka in Pomorstvo · Poglej več »

Poreč

Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine s 16.696 prebivalci, ki upravno spada v Istrsko županijo, kakor tudi sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki zavzema večino ozemlja (hrvaške) Istre.

Novo!!: Porečanka in Poreč · Poglej več »

Portorož

Portoróž je urbano naselje na severni obali Piranskega zaliva v občini Piran, pa tudi najpomembnejši turistični, kopališki in zdraviliški kraj v slovenski Istri.

Novo!!: Porečanka in Portorož · Poglej več »

Prebivalstvo

Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.

Novo!!: Porečanka in Prebivalstvo · Poglej več »

Predor

Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.

Novo!!: Porečanka in Predor · Poglej več »

Predor Šalet

Predor Šalet je kamnit cestni predor, ki poteka pod majhnim hribom v Jagodju in je del sprehajalno kolesarske poti Parenzana - Pot Zdravja in Prijateljstva.

Novo!!: Porečanka in Predor Šalet · Poglej več »

Predor Valeta

Predor Valeta je kamnit cestni predor, ki poteka pod hribom Lucan in je del sprehajalno kolesarske poti Parenzana - Pot Zdravja in Prijateljstva.

Novo!!: Porečanka in Predor Valeta · Poglej več »

Primorska

Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primorska Primórska (tudi Slovensko primorje, primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.

Novo!!: Porečanka in Primorska · Poglej več »

Promet

Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.

Novo!!: Porečanka in Promet · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Porečanka in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Pulj

Pulj je največje istrsko mesto, pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z ok.

Novo!!: Porečanka in Pulj · Poglej več »

Rakotule

Rakotule (ital. Racotole di Monotona) so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Karojba; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Rakotule · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Porečanka in Razdalja · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Porečanka in Reka · Poglej več »

Rižana

Rižana je vas istrskega tipa v Občini Koper.

Novo!!: Porečanka in Rižana · Poglej več »

Rižana (reka)

Reka Rižana v vasi Rižana (sušno obdobje). Velika količina vode je odvzeta za potrebe pitne vode na koprskem območju Rižana je okrog 14 km dolga reka v Slovenski Istri.

Novo!!: Porečanka in Rižana (reka) · Poglej več »

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Novo!!: Porečanka in Ribe · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim, ter istočasno metropolitanske občine Rim.

Novo!!: Porečanka in Rim · Poglej več »

Rovinj

Rovinj,pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj (italijansko Rovigno) je mesto in pristanišče na zahodni obali hrvaške Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Rovinj · Poglej več »

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: Porečanka in Rusi · Poglej več »

Sadovnjak

Sadovnjak z jablanami Sadovnjak je nasad dreves ali grmičevja, namenjen pridelavi sadja, lahko pa tudi oreškov.

Novo!!: Porečanka in Sadovnjak · Poglej več »

Savudrija

Savudrija (italijansko Salvore) je obalno naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Savudrija · Poglej več »

Seča

Seča - (italijansko: Sezza) je razloženo, večinoma urbanizirano istrsko naselje v Občini Piran, ob Piranskem zalivu.

Novo!!: Porečanka in Seča · Poglej več »

Sečovlje

Sečovlje so naselje v Občini Piran.

Novo!!: Porečanka in Sečovlje · Poglej več »

Seznam železniških prog v Sloveniji

Mreža slovenskih železnic Leta 2006 je bilo v Sloveniji 1228,7 km železniške proge, od katere je bilo 330,4 dvotirne in 898,2 km enotirne.

Novo!!: Porečanka in Seznam železniških prog v Sloveniji · Poglej več »

Sicilija

Apeninskem polotoku Sicílija (italijansko in sicilsko Sicilia) je s 25.700 km² največji ter s 5,1 milijona prebivalcev najbolj naseljen otok v Sredozemskem morju.

Novo!!: Porečanka in Sicilija · Poglej več »

Slovenci

Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,1 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Novo!!: Porečanka in Slovenci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Porečanka in Slovenija · Poglej več »

Slovenska Istra

right Slovenski del Istre, tako kot tudi ostale dele Istre, nekateri delijo na deželo bližje morju, tako imenovano »modro Istro«, in na deželo bolj v notranjosti, »zeleno Istro«.

Novo!!: Porečanka in Slovenska Istra · Poglej več »

Sol

Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.

Novo!!: Porečanka in Sol · Poglej več »

Spodnje Škofije

Spodnje Škofije - (ital.) Scofie so večje obmejno, večinoma obcestno naselje v Mestni občini Koper.

Novo!!: Porečanka in Spodnje Škofije · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Novo!!: Porečanka in Srbija · Poglej več »

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko medcelinsko morje, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Novo!!: Porečanka in Sredozemsko morje · Poglej več »

Strunjan

Strunjanske soline Strunjan (italijansko: Strugnano) je razloženo istrsko naselje med Izolo in Piranom v Občini Piran.

Novo!!: Porečanka in Strunjan · Poglej več »

Sveti Vid (razločitev)

Sveti Vid oz Sv.

Novo!!: Porečanka in Sveti Vid (razločitev) · Poglej več »

Tadej Brate

Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dediščine, industrijski arheolog in publicist, * 31. marec 1947, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Porečanka in Tadej Brate · Poglej več »

Tarifa

Tarifa je majhno mestece v provinci Cádiz v Andaluziji na južni obali Španije.

Novo!!: Porečanka in Tarifa · Poglej več »

Tovarna

1940-ih; Fort Worth, Teksas Tovarna (iz latinščine fabrica - delavnica preko francoščine fabrique; tudi fabrika) je večji industrijski objekt, ki temelji na serijski ali masovni proizvodnji.

Novo!!: Porečanka in Tovarna · Poglej več »

Tovorna železniška postaja Koper

Tovorna železniška postaja Koper (tudi Koper Tovorna) v Serminu je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki od odprtja proge 2.

Novo!!: Porečanka in Tovorna železniška postaja Koper · Poglej več »

Triban

Triban je naselje v Mestni občini Koper.

Novo!!: Porečanka in Triban · Poglej več »

Trst

Tŕst je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Novo!!: Porečanka in Trst · Poglej več »

Turizem

Angleži v Campagni (Carl Spitzweg, okoli 1845) Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.

Novo!!: Porečanka in Turizem · Poglej več »

Umag

Umag (italijansko Umago) je istrsko obalno mesto na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine, ki upravno spada v Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Umag · Poglej več »

Valica

Valica (ital. Valizza) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Valica · Poglej več »

Valletta

Valletta (malteško Belt Valletta ali italijansko Città Umilissima), imenovana tudi "mesto trdnjava" in "mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode", je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko središče malteških otokov.

Novo!!: Porečanka in Valletta · Poglej več »

Viadukt

Viadukt Viadúkt (iz latinščine via.

Novo!!: Porečanka in Viadukt · Poglej več »

Višnjan

Višnjan (ital. Visignano) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Višnjan · Poglej več »

Vižinada

Vižinada (ital. Visinada) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Novo!!: Porečanka in Vižinada · Poglej več »

Vino

Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.

Novo!!: Porečanka in Vino · Poglej več »

Vinogradništvo

Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.

Novo!!: Porečanka in Vinogradništvo · Poglej več »

Vlak

progi Divača-Koper Vlak je v železniškem transportu definiran kot po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili.

Novo!!: Porečanka in Vlak · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo H2O.

Novo!!: Porečanka in Voda · Poglej več »

Vojni ujetnik

Nemški vojni ujetniki, Belgija 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.

Novo!!: Porečanka in Vojni ujetnik · Poglej več »

Vojska

Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.

Novo!!: Porečanka in Vojska · Poglej več »

Zgodovina železnice v Sloveniji

Slovensko železniško omrežje danes Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh.

Novo!!: Porečanka in Zgodovina železnice v Sloveniji · Poglej več »

1. april

1.

Novo!!: Porečanka in 1. april · Poglej več »

15. december

15.

Novo!!: Porečanka in 15. december · Poglej več »

1880

1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Porečanka in 1880 · Poglej več »

1888

1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Porečanka in 1888 · Poglej več »

1898

1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Porečanka in 1898 · Poglej več »

19. marec

19.

Novo!!: Porečanka in 19. marec · Poglej več »

1900

1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Porečanka in 1900 · Poglej več »

1902

1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Porečanka in 1902 · Poglej več »

1903

1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Porečanka in 1903 · Poglej več »

1906

1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Porečanka in 1906 · Poglej več »

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Porečanka in 1908 · Poglej več »

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Porečanka in 1910 · Poglej več »

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Porečanka in 1911 · Poglej več »

1916

1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Porečanka in 1916 · Poglej več »

1917

1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Porečanka in 1917 · Poglej več »

1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Porečanka in 1921 · Poglej več »

1922

1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Porečanka in 1922 · Poglej več »

1923

1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Porečanka in 1923 · Poglej več »

1935

1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Porečanka in 1935 · Poglej več »

1995

1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Porečanka in 1995 · Poglej več »

2002

2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Porečanka in 2002 · Poglej več »

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Porečanka in 2003 · Poglej več »

31. avgust

31.

Novo!!: Porečanka in 31. avgust · Poglej več »

31. marec

31.

Novo!!: Porečanka in 31. marec · Poglej več »

Preusmerja sem:

La Parenzana, Parencana, Parenzana, Parenzaner, Porečka, Poreška, Poreška proga, T.P.C., TPC.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »