Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Planckov čas

Index Planckov čas

Planckov čas (oznaka t_\) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 s. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).

13 odnosi: Gravitacijska konstanta, Hitrost svetlobe, Naravne enote, Planckov naboj, Planckov sistem enot, Planckova doba, Planckova dolžina, Planckova konstanta, Planckova masa, Planckova temperatura, Prapok, Sekunda, Vesolje.

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Novo!!: Planckov čas in Gravitacijska konstanta · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Planckov čas in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Naravne enote

Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).

Novo!!: Planckov čas in Naravne enote · Poglej več »

Planckov naboj

Planckov naboj (oznaka q_ \) je naravna enota za naboj, ki meri 1,8755459 C. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckova masa, Planckova temperatura in Planckov čas).

Novo!!: Planckov čas in Planckov naboj · Poglej več »

Planckov sistem enot

Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.

Novo!!: Planckov čas in Planckov sistem enot · Poglej več »

Planckova doba

Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10-43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.

Novo!!: Planckov čas in Planckova doba · Poglej več »

Planckova dolžina

Planckova dolžina (oznaka l_ \) je naravna enota za dolžino, ki meri 1,616283 metra.

Novo!!: Planckov čas in Planckova dolžina · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Novo!!: Planckov čas in Planckova konstanta · Poglej več »

Planckova masa

Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.

Novo!!: Planckov čas in Planckova masa · Poglej več »

Planckova temperatura

Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).

Novo!!: Planckov čas in Planckova temperatura · Poglej več »

Prapok

galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.

Novo!!: Planckov čas in Prapok · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Planckov čas in Sekunda · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Planckov čas in Vesolje · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »