Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Sankt Peterburg

Index Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

106 odnosi: Aleksander I. Ruski, Aleksander II. Ruski, Aleksandrov steber, Aleksandrova palača, Angleški park, Aničkov most, Aničkova palača, Arhangelsk, Art nouveau, Česmenska cerkev, Baltsko morje, Baročna arhitektura, Boljševiki, Bronasti jezdec (kip), Carsko selo, Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg, Cerkev sv. Trojice, Sankt Peterburg, Cerkev svetega Izaka, Cesta življenja, Državni ruski muzej, Druga svetovna vojna, Dvižni most, Elizabetinski barok, Empir, Ermitaž, Estuarij, Federalni subjekti Rusije, Finski zaliv, Francesco Bartolomeo Rastrelli, Gatčina, Grad svetega Mihaela, Granit, Helsinki, Ingrija, Josif Stalin, Julijanski koledar, Karelijska ožina, Katarina Velika, Katarinina palača, Kazanska cerkev, Sankt Peterburg, Komunistična partija Sovjetske zveze, Križarka Avrora, Kronštat, Kunstkamera, Ladoško jezero, Leningrajska oblast, Leonid Brežnjev, Lev Trocki, Mariinska palača, Mariinsko gledališče, ..., Marsovo polje, Sankt Peterburg, Moskva, Most s poševnimi zategami, Napoleonov pohod na Rusijo, Nebotičnik, Neva, Nevski prospekt, Nienšanc, Obleganje Leningrada, Odesa, Oktobrska revolucija, Otok Kotlin, Oznanjenski most, Palača Beloselskih-Belozerskih, Palača Stroganov, Parapet, Pavel I. Ruski, Peter III. Ruski, Peter Veliki, Petergof, Petrograjski otok, Petropavlovska trdnjava, Petrovski barok, Polarno območje, Pontonski most, Prva svetovna vojna, Puškin, Sankt Peterburg, Red Lenina, Romanovi, Ruščina, Rusija, Ruska državljanska vojna, Ruska revolucija (1905), Ruska vojna mornarica, Ruski imperij, Rusko carstvo, Samostan Aleksandra Nevskega, Samostan Smolni, Sanktpeterburški jez, Sevastopol, Severozahodno federalno okrožje, Simfonija št. 7 (Šostakovič), Tajga, Tauridska palača, Tlačanstvo, Trdnjava, Vasiljevski otok, Velika severna vojna, Vladimir Lenin, Vodka, Vodna pot Volga-Baltik, Volgograd, Zajčji otok (Sankt Peterburg), Zgodovinsko središče Sankt Peterburga in pripadajoče skupine spomenikov, Zimska vojna, Zimski dvorec. Razširi indeks (56 več) »

Aleksander I. Ruski

Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825. Vzgojen v duhu francoskega razsvetljenstva je vzpodbudil razvoj javnega šolstva in reformiral državno upravo. Zavedal se je, da je glavni razlog ruske zaostalosti tlačanstvo, a ni imel dovolj moči in trdnosti, po drugi strani pa preveč nasprotnikov, da bi tlačanstvo mogel, smel in nazadnje tudi hotel odpraviti. Veliko energije je pobralo njemu in takratni Rusiji bojevanje z Napoleonom. Po zmagi nad njim je postal glavni arbiter evropske politike in vodilna osebnost dunajskega kongresa. Ves čas ga je bremenil razkorak med njegovimi idejami in rusko stvarnostjo, tako da je nazadnje zapadel v malodušje in misticizem.

Novo!!: Sankt Peterburg in Aleksander I. Ruski · Poglej več »

Aleksander II. Ruski

Aleksander II.

Novo!!: Sankt Peterburg in Aleksander II. Ruski · Poglej več »

Aleksandrov steber

Aleksandrov steber (rusko: Алекса́ндровская коло́нна, Aleksandrovska kolonna) je osrednja točka Dvornega trga v Sankt Peterburgu, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Aleksandrov steber · Poglej več »

Aleksandrova palača

Aleksandrova palača (rusko: Александровский дворец) je nekdanja carska rezidenca v bližini mesta Carsko selo, na planoti približno 30 kilometrov južno Sankt Peterburga.

Novo!!: Sankt Peterburg in Aleksandrova palača · Poglej več »

Angleški park

Angleški park ali angleški krajinski park ali pa preprosto angleški vrt (francosko: Jardin à l'anglaise, italijansko: Giardino all'inglese, nemško: Englischer Landschaftsgarten, portugalsko: Jardim inglês, špansko: Jardín inglés) je park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine in je nastal v Angliji v začetku 18.

Novo!!: Sankt Peterburg in Angleški park · Poglej več »

Aničkov most

Aničkov most (rusko: Аничков мост, Anichkov most) je najstarejši in najbolj znan most čez reko Fontanko v Sankt Peterburgu, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Aničkov most · Poglej več »

Aničkova palača

Aničkova palača (rusko Ани́чков дворе́ц), nekdanja carska palača v Sankt Peterburgu, stoji na stičišču Nevskega prospekta in reke Fontanke.

Novo!!: Sankt Peterburg in Aničkova palača · Poglej več »

Arhangelsk

Arhangelsk (Арха́нгельск) je glavno mesto Arhangelske oblasti v Rusiji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Arhangelsk · Poglej več »

Art nouveau

Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.

Novo!!: Sankt Peterburg in Art nouveau · Poglej več »

Česmenska cerkev

Česmenska cerkev (rusko: Чесменская церковь; polno ime Cerkev sv. Janeza Krstnika pri Česmenski palači, imenovana tudi Cerkev rojstva sv. Janeza Krstnika, rusko: це́рковь Рождества́ Иоа́нна Предте́чи при Че́сменском Дворце́), je majhna ruska pravoslavna cerkev na ulici Lensoveta 12 v Sankt Peterburgu, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Česmenska cerkev · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Novo!!: Sankt Peterburg in Baltsko morje · Poglej več »

Baročna arhitektura

Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.

Novo!!: Sankt Peterburg in Baročna arhitektura · Poglej več »

Boljševiki

Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.

Novo!!: Sankt Peterburg in Boljševiki · Poglej več »

Bronasti jezdec (kip)

Bronasti jezdec (rusko Медный всадник, dobesedno bakreni jezdec) je konjeniški kip Petra Velikega na Senatnem trgu v Sankt Peterburgu v Rusiji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Bronasti jezdec (kip) · Poglej več »

Carsko selo

Carsko selo (rusko: Ца́рское Село́, Carskoje Selo) je muzejski kompleks v mestu Puškin, ki vključuje palače in parke iz 18.

Novo!!: Sankt Peterburg in Carsko selo · Poglej več »

Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg

Cerkev sv.

Novo!!: Sankt Peterburg in Cerkev sv. Petra in Pavla, Sankt Peterburg · Poglej več »

Cerkev sv. Trojice, Sankt Peterburg

Cerkev svete Trojice (rusko: Троицкий собор, Troitsky sobor; rusko: Троице-Измайловский собор – Troitse-Izmailovsky sobor) v Sankt Peterburgu v Rusiji, je pozni primer empir sloga, zgrajena med letoma 1828 in 1835 po načrtu Vasilija Stasova.

Novo!!: Sankt Peterburg in Cerkev sv. Trojice, Sankt Peterburg · Poglej več »

Cerkev svetega Izaka

Cerkev svetega Izaka ali Isaakievski Sobor (rusko: Исаа́киевский Собо́р) je cerkev, ki trenutno deluje kot muzej v Sankt Peterburgu v Rusiji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Cerkev svetega Izaka · Poglej več »

Cesta življenja

Cesta življenja (Доро́га жи́зни, Doroga žizni) je bila ledena zimska prometna pot čez zamrznjeno Ladoško jezero, ki je zagotavljala edini dostop do obleganega mesta Leningrad, medtem ko je obroč v obleganju aktivno vzdrževala nemška Heeresgruppe Nord.

Novo!!: Sankt Peterburg in Cesta življenja · Poglej več »

Državni ruski muzej

Državni ruski muzej (rusko: Государственный Русский музей), nekdaj Ruski muzej njegovega carskega veličanstva Aleksandra III. (rusko: Русский Музей Императора Александра III), na Trgu umetnosti v Sankt Peterburgu, je največji muzej ruske likovne umetnosti na svetu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Državni ruski muzej · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Sankt Peterburg in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dvižni most

Animacija dvižnega mostu Dvižni most je premični most, ki z rotacijo odpira razponsko konstrukcijo in v dvignjenem položaju zagotavlja izvajanje prometa ladij ali čolnov.

Novo!!: Sankt Peterburg in Dvižni most · Poglej več »

Elizabetinski barok

Palača Peterhof, detajl Žahodna fasada Zimskega dvorca Elizabetinski barok je izraz za ruski baročni arhitekturni slog, ki se je razvil med vladanjem Elizabete Ruske med letoma 1741 in 1762.

Novo!!: Sankt Peterburg in Elizabetinski barok · Poglej več »

Empir

Empir, tudi francoski cesarski slog (francosko empire.

Novo!!: Sankt Peterburg in Empir · Poglej več »

Ermitaž

Ermitaž (rus. Госуда́рственный Эрмита́ж) je eden od treh najpomembnejših in najpogosteje obiskanih svetovnih muzejev.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ermitaž · Poglej več »

Estuarij

Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.

Novo!!: Sankt Peterburg in Estuarij · Poglej več »

Federalni subjekti Rusije

Federalni subjekti Rusije, imenovani tudi subjekti Ruske federacije ali preprosto kot subjekti federacije, so sestavne enote Rusije, njene najvišje politične enote po ustavi Rusije.

Novo!!: Sankt Peterburg in Federalni subjekti Rusije · Poglej več »

Finski zaliv

Finski zaliv (finsko Suomenlahti, estonsko Soome laht, rusko Фи́нский зали́в, tr. Finskiy zaliv, IPA:; švedsko Finska viken) je najvzhodnejši del Baltskega morja.

Novo!!: Sankt Peterburg in Finski zaliv · Poglej več »

Francesco Bartolomeo Rastrelli

Francesco Bartolomeo Rastrelli (rusko Франче́ско Бартоломе́о (Варфоломе́й Варфоломе́евич) Растре́лли), italijanski arhitekt, * 1700, Pariz, Kraljevina Francija, † 29. april 1771, Sankt Peterburg, Ruski imperij Delal je predvsem v Rusiji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Francesco Bartolomeo Rastrelli · Poglej več »

Gatčina

Gatčina (rusko: Га́тчина) je mesto in upravno središče Gatčinskega okrožja v Leningrajski oblasti, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Gatčina · Poglej več »

Grad svetega Mihaela

Območje gradu sv. Mihaela Grad svetega Mihaela (rusko: Миха́йловский за́мок, Mihailovski zamok), imenovan tudi Inženirski grad (rusko: Инженерный замок, Inzhenerny zamok), je nekdanja carska rezidenca v zgodovinskem središču Sankt Peterburga v Rusiji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Grad svetega Mihaela · Poglej več »

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Novo!!: Sankt Peterburg in Granit · Poglej več »

Helsinki

Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.

Novo!!: Sankt Peterburg in Helsinki · Poglej več »

Ingrija

Zgodovinska Ingrija (estonsko Ingeri, Ingerimaa, finsko Inkeri ali Inkerinmaa, švedsko Ingermanland, rusko Ингрия, Ingriya ali Ижора, Ižora) je pokrajina ob južni obali Finskega zaliva.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ingrija · Poglej več »

Josif Stalin

Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Novo!!: Sankt Peterburg in Josif Stalin · Poglej več »

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Novo!!: Sankt Peterburg in Julijanski koledar · Poglej več »

Karelijska ožina

Karelijska ožina (finščina: Karjalankannas) je približno 45–110 km širok odsek kopnega, ki se nahaja med Finskim zalivom in Ladoškim jezerom na severozahodu Rusije, severno od reke Neve (med 61 ° 21 "N, 59 ° 46'N in 27 ° 42'E, 31 ° 08'E).

Novo!!: Sankt Peterburg in Karelijska ožina · Poglej več »

Katarina Velika

Katarina II.

Novo!!: Sankt Peterburg in Katarina Velika · Poglej več »

Katarinina palača

Katarinina palača (rusko: Екатерининский дворец, Yekaterininskiy dvorets) je rokokojska palača v kraju Carsko selo (rusko Царsko Selo), 30 km južno od Sankt Peterburga, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Katarinina palača · Poglej več »

Kazanska cerkev, Sankt Peterburg

Kazanska cerkev ali Kazanski kafedralni sobor (rusko: Kazáнский кафедра́льный собо́р), znan tudi kot Cerkev Kazanske Božje matere, je cerkev ruske pravoslavne cerkve na Nevskem prospektu v Sankt Peterburgu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Kazanska cerkev, Sankt Peterburg · Poglej več »

Komunistična partija Sovjetske zveze

Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.

Novo!!: Sankt Peterburg in Komunistična partija Sovjetske zveze · Poglej več »

Križarka Avrora

Oklepna križarka ''Avrora'' Avrora (italic, Avrora) je ruska oklepna križarka Baltske flote razreda ''Diana''.

Novo!!: Sankt Peterburg in Križarka Avrora · Poglej več »

Kronštat

Kronštat, tudi Cronstadt ali Kronštádt (iz nemščine Krone za 'krono' in Stadt za 'mesto') je rusko pristaniško mesto v okrožju Kronštadtski v zveznem mestu Sankt Peterburg, na otoku Kotlin, 30 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga, blizu glave Finskega zaliva.

Novo!!: Sankt Peterburg in Kronštat · Poglej več »

Kunstkamera

Kunstkamera (rusko: Кунсткамера) je prvi muzej v Rusiji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Kunstkamera · Poglej več »

Ladoško jezero

Ladoško jezero (Ladožskoje ozero, ali label,; Laatokka) je sladkovodno jezero v Republiki Kareliji in Leningrajski oblasti v severozahodni Rusiji tik pred obrobjem Sankt Peterburga.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ladoško jezero · Poglej več »

Leningrajska oblast

Leningrajska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.

Novo!!: Sankt Peterburg in Leningrajska oblast · Poglej več »

Leonid Brežnjev

Leonid Iljič Brežnjev, sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamensko, Ruski imperij (zdaj Kamjanske, Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.

Novo!!: Sankt Peterburg in Leonid Brežnjev · Poglej več »

Lev Trocki

Lev Trocki, 1897 Lev »Lejba« Davidovič Trocki (pravi priimek Bronštejn), ruski boljševik, marksist in politik, * 7. november (26. oktober, ruski koledar) 1879, vas Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija (danes Bereslavka, Kirovogradska oblast, Ukrajina), † 21. avgust 1940, Coyoacan pri Ciudadu de México, Mehika.

Novo!!: Sankt Peterburg in Lev Trocki · Poglej več »

Mariinska palača

Mariinska palača (rusko: Марийский дворец), imenovana tudi Marijina palača, je bila zadnja neoklasicistična carska rezidenca, zgrajena v Sankt Peterburgu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Mariinska palača · Poglej več »

Mariinsko gledališče

Mariinsko gledališče (rusko: Мариинский театр, tr. Mariinskij teatr, prevedeno tudi kot Marjinskij ali Marijinski) je zgodovinska stavba gledališča opere in baleta v Sankt Peterburgu v Rusiji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Mariinsko gledališče · Poglej več »

Marsovo polje, Sankt Peterburg

Marsovo polje (rusko: Ма́рсово по́ле, tr. Marsovo Polye) je velik trg v središču Sankt Peterburga.

Novo!!: Sankt Peterburg in Marsovo polje, Sankt Peterburg · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Novo!!: Sankt Peterburg in Moskva · Poglej več »

Most s poševnimi zategami

Most s poševnimi zategami, tudi kabelski most ima enega ali več pilonov (ali stebrov), iz katerega izhajajo kabli, ki nosijo mostno konstrukcijo.

Novo!!: Sankt Peterburg in Most s poševnimi zategami · Poglej več »

Napoleonov pohod na Rusijo

''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).

Novo!!: Sankt Peterburg in Napoleonov pohod na Rusijo · Poglej več »

Nebotičnik

Taipei 101, tretja najvišja stavba na svetu Nebotičnik je stavba, visoka vsaj 150 metrov, z nepretrganimi naseljivimi nadstropji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Nebotičnik · Poglej več »

Neva

Neva (rusko Нева́ finsko Nëvii) je reka na severozahodu Rusije, ki teče od Ladoškega jezera skozi zahodni del Leningrajske oblasti (zgodovinska regija Ingrija) do Nevskega zaliva, dela Finskega zaliva.

Novo!!: Sankt Peterburg in Neva · Poglej več »

Nevski prospekt

Dvorca Aničkova, 1905 Névski prospékt tudi avenija Aleksandra Nevskega (rusko Не́вский проспе́кт) je glavna prometna cesta, oziroma ulica v Sankt Peterburgu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Nevski prospekt · Poglej več »

Nienšanc

Nienšanc (rusko: Ниенша́нц, Nienšanc; švedščina: Nyenskans; finščina: Nevanlinna) je bila švedska trdnjava na sotočju reke Neve in reke Ohta, lokacija današnjega Sankt Peterburga, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Nienšanc · Poglej več »

Obleganje Leningrada

Obleganje Leningrada (tudi blokada Leningrada; rusko блокада Ленинграда) je bilo nemško obleganje Leningrada (danes Sankt Peterburga) med drugo svetovno vojno.

Novo!!: Sankt Peterburg in Obleganje Leningrada · Poglej več »

Odesa

Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.

Novo!!: Sankt Peterburg in Odesa · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Novo!!: Sankt Peterburg in Oktobrska revolucija · Poglej več »

Otok Kotlin

Kotlin (rusko: Ко́тлин) je ruski otok, ki leži v bližini glave Finskega zaliva, 32 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga v Baltskem morju.

Novo!!: Sankt Peterburg in Otok Kotlin · Poglej več »

Oznanjenski most

Oznanjenjski most (Благовещенский мост – Blagoveščenski most; od 1855 do 1918 Николаевский мост, Nikolajevski most; od 1918 do 2007 imenovan most poročnika Schmidta, Мост Лейтенанта Шмидта) je prvi stalni most, zgrajen čez reko Nevo v Sankt Peterburgu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Oznanjenski most · Poglej več »

Palača Beloselskih-Belozerskih

Palača Beloselskih-Belozerskih (rusko: Дворец Белосельских-Белозерских; poznana tudi pred revolucijo kot palača velike kneginje Elizabete Fjodorovne, Sergejeva palača in Dimitrijeva palača) je neobaročna palača na križišču Nevskega prospekta in reke Fontanke v Sankt Peterburgu, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Palača Beloselskih-Belozerskih · Poglej več »

Palača Stroganov

Palača Stroganov (rusko: Строгановский дворец) je poznobaročna palača na križišču reke Moika in Nevskega prospekta v Sankt Peterburgu, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Palača Stroganov · Poglej več »

Parapet

Parapet tudi ograja je ovira, ki je podaljšek stene na robu strehe, terase, balkona, hodnika ali drugega objekta.

Novo!!: Sankt Peterburg in Parapet · Poglej več »

Pavel I. Ruski

Pavel Petrovič (rusko Павел Петрович), ruski car, * 1. oktober (20. september, ruski koledar) 1754, Sankt Peterburg, Rusko carstvo, † 24. marec (12. marec) 1801, Grad sv.

Novo!!: Sankt Peterburg in Pavel I. Ruski · Poglej več »

Peter III. Ruski

Peter III.

Novo!!: Sankt Peterburg in Peter III. Ruski · Poglej več »

Peter Veliki

Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.

Novo!!: Sankt Peterburg in Peter Veliki · Poglej več »

Petergof

Petrodvorec Petergof, med letoma 1944 in 1997 imenovan Petrodvorec (Петродворец), je naselje v Petrodvorskem okrožju mesta Sankt Peterburg v Rusiji, ki leži severni strani Finskega zaliva.

Novo!!: Sankt Peterburg in Petergof · Poglej več »

Petrograjski otok

Petrograjski otok (Петроградский остров) je tretji največji otok v delti reke Neve v Sankt Peterburgu, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Petrograjski otok · Poglej več »

Petropavlovska trdnjava

Petropavlovska trdnjava (Petropavlovskaja krepost) je bila sprva sanktpeterburška citadela, ustanovljena leta 1703 na ukaz ruskega carja Petra Velikega.

Novo!!: Sankt Peterburg in Petropavlovska trdnjava · Poglej več »

Petrovski barok

Petrovski barok (rus. Петровское барокко) je slog baročne arhitekture in okrasja 17.

Novo!!: Sankt Peterburg in Petrovski barok · Poglej več »

Polarno območje

Polarno območje se nahaja severno od 66˚33 tečajnika, pa vse do Severnega tečaja oziroma na jugu do Južnega tečaja.

Novo!!: Sankt Peterburg in Polarno območje · Poglej več »

Pontonski most

Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.

Novo!!: Sankt Peterburg in Pontonski most · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Sankt Peterburg in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Puškin, Sankt Peterburg

Puškin (rusko: Пу́шкин) je mesto in občina v Puškinskem okrožju zveznega mesta Sankt Peterburg, Rusija, ki leži 24 kilometrov južno od središča mesta Sankt Peterburg in njegove železniške postaje, Carsko selo in je z železnico neposredno povezan z mestnim železniškim terminalom Vitebski.

Novo!!: Sankt Peterburg in Puškin, Sankt Peterburg · Poglej več »

Red Lenina

Red Lenina Red Lenina je bil najvišje nacionalno odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 6. aprila 1930 in poimenovano po Vladimirju Iljiču Uljanovem - Leninu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Red Lenina · Poglej več »

Romanovi

Grb rodbine Romanov. Romanovi so ruska carska dinastija, ki je vladala v obdobju 1613-1917.

Novo!!: Sankt Peterburg in Romanovi · Poglej več »

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ruščina · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Novo!!: Sankt Peterburg in Rusija · Poglej več »

Ruska državljanska vojna

avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ruska državljanska vojna · Poglej več »

Ruska revolucija (1905)

Ruska revolucija (1905) je bila protest delavskih in kmečkih množic proti nevzdržnim delovnim in življenjskim razmeram in vzporedno poskus naprednih intelektualcev, delavcev in kmetov, da bi prisilili carja Nikolaja II. k uvedbi ustavne monarhije.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ruska revolucija (1905) · Poglej več »

Ruska vojna mornarica

Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ruska vojna mornarica · Poglej več »

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Novo!!: Sankt Peterburg in Ruski imperij · Poglej več »

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Novo!!: Sankt Peterburg in Rusko carstvo · Poglej več »

Samostan Aleksandra Nevskega

Pogled na samostan z reke Monastirka Samostan Aleksandra Nevskega (rusko Александро-Невская лавра) je ruski pravoslavni samostan v Sankt Peterburgu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Samostan Aleksandra Nevskega · Poglej več »

Samostan Smolni

Samostan Smolni ali Samostan vstajenja Smolni (Voskresensky), ki se nahaja na Rastrellijevi ploščadi, na bregu reke Neve v Sankt Peterburgu, Rusija, je sestavljen iz velike cerkve (sobor) in kompleksa stavb, ki jo obdajajo, prvotno namenjene samostanu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Samostan Smolni · Poglej več »

Sanktpeterburški jez

Kompleks objektov za preprečevanje poplav v Sankt Peterburgu (rusko Ко́мплекс защи́тныхсооруже́ний Санкт-Петербу́рга от наводне́ний – kómpleks zashchítnykh sooruzhéniy Sankt-Peterbúrga ot navodnéniy), neuradno Sankpeterburški jez je 25 km dolg sistem jezov za obvladovanje poplav v bližini Sankt Peterburga v Rusiji.

Novo!!: Sankt Peterburg in Sanktpeterburški jez · Poglej več »

Sevastopol

Sevastopol (ukrajinsko, rusko Севастополь - nekdaj znano kot Sebastopol, krimskotatarsko Aqyar) je mesto na polotoku Krim ob obali Črnega morja s 400.000 prebivalci.

Novo!!: Sankt Peterburg in Sevastopol · Poglej več »

Severozahodno federalno okrožje

Severozahodno federalno okrožje (Severo-Zapadnij federalnij okrug) je eno od osmih federalnih okrožij Rusije.

Novo!!: Sankt Peterburg in Severozahodno federalno okrožje · Poglej več »

Simfonija št. 7 (Šostakovič)

Dmitrij Šostakovič: Simfonija št.

Novo!!: Sankt Peterburg in Simfonija št. 7 (Šostakovič) · Poglej več »

Tajga

zmernimi gozdovi, od 50°N do 70°N. Tajga, Denali Highway, Alaska Range, Aljaska Tajga je redko posejano območje iglastih dreves v severnem zmerno toplem pasu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Tajga · Poglej več »

Tauridska palača

Tauridska palača (rusko Таврический дворец, Tavričeskij dvorec) je ena največjih in najbolj zgodovinskih palač v Sankt Peterburgu, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Tauridska palača · Poglej več »

Tlačanstvo

Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.

Novo!!: Sankt Peterburg in Tlačanstvo · Poglej več »

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Novo!!: Sankt Peterburg in Trdnjava · Poglej več »

Vasiljevski otok

Vasiljevski otok (Vasíl'evskij óstrov) je otok v Sankt Peterburgu, Rusija, na meji z rekama Velika Nevka in Mala Nevka (v delti reke Neve) na jugu in severovzhodu ter ob Finskem zalivu na zahodu.

Novo!!: Sankt Peterburg in Vasiljevski otok · Poglej več »

Velika severna vojna

Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.

Novo!!: Sankt Peterburg in Velika severna vojna · Poglej več »

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.

Novo!!: Sankt Peterburg in Vladimir Lenin · Poglej več »

Vodka

Muzej vodke Vodka (poljsko wódka, rusko водка, ukrajinsko horilka) je praviloma brezbarvna žgana pijača z minimalno 37,5 % alkohola.

Novo!!: Sankt Peterburg in Vodka · Poglej več »

Vodna pot Volga-Baltik

Vodna pot Volga – Baltik, prej znan kot Marijinski kanalski sistem (rusko: Мариинская водная система), je niz prekopov in rek v Rusiji, ki povezujejo reko Volgo z Baltskim morjem preko reke Neve.

Novo!!: Sankt Peterburg in Vodna pot Volga-Baltik · Poglej več »

Volgograd

Volgograd, zemljevid iz leta 1979, merilo 1: 1.000.000 Volgograd (do 1925 Caricin, 1925–1961 Stalingrad) je rusko mesto ob reki Volgi, upravno središče Volgograjske oblasti.

Novo!!: Sankt Peterburg in Volgograd · Poglej več »

Zajčji otok (Sankt Peterburg)

Zajčji otok (rusko Заячий остров) je otok v reki Nevi v Sankt Peterburgu, Rusija.

Novo!!: Sankt Peterburg in Zajčji otok (Sankt Peterburg) · Poglej več »

Zgodovinsko središče Sankt Peterburga in pripadajoče skupine spomenikov

Zgodovinsko središče Sankt Peterburga in sorodne skupine spomenikov je ime, ki ga je uporabil Unesco, ko je leta 1991 imenoval zgodovinsko jedro ruskega mesta Sankt Peterburg, pa tudi stavbe in skupine, ki so bili v neposredni bližini kot znamenitost svetovne dediščine.

Novo!!: Sankt Peterburg in Zgodovinsko središče Sankt Peterburga in pripadajoče skupine spomenikov · Poglej več »

Zimska vojna

Zimska vojna (tudi sovjetsko-finska vojna) je bila vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko, ki se je začela 30. novembra 1939 z nenapovedanim sovjetskim napadom na finsko ozemlje.

Novo!!: Sankt Peterburg in Zimska vojna · Poglej več »

Zimski dvorec

Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.

Novo!!: Sankt Peterburg in Zimski dvorec · Poglej več »

Preusmerja sem:

Leningrad, Peterburg, Petrograd, Sankt Peterbug, Sankt Petersburg, Sankt-Peterburg, Sant Peterburg, Sant Petersburg, Santpeterburg, St. Peterburg.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »