Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Petkova mošeja v Isfahanu

Index Petkova mošeja v Isfahanu

Petkova mošeja v Isfahanu, znana tudi kot mošeja Atiq, je zgodovinska kongregacijska mošeja (Jāmeh) v Isfahanu, Iran.

Kazalo

  1. 23 odnosi: Abas I. Veliki, Abasidski kalifat, Al-Mansur, Arkada, Banjast obok, Hipostil, Ilkanat, Iran, Isfahan, Ivan (mošeja), Kadžari, Kibla (islam), Malik Šah I., Medresa, Mihrab, Minaret, Muqarnas, Nakš-e Džahan, Nizam Al Mulk, Pendantiv, Seldžuško cesarstvo, Seldžuki, Uzun Hasan.

Abas I. Veliki

Abas I. Veliki Abas I. Veliki, perzijski šah, * 27. januar, 1571, Herat, Afganistan, † 19. januar, 1629, Mazandaran, Perzija.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Abas I. Veliki

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Abasidski kalifat

Al-Mansur

Abu Džafar Abd Alah ibn Mohamed al-Mansur (arabsko أبو جعفر عبد الله بن محمد المنصور‎) ali krajše al-Manṣur (arabsko المنصور) je bil drugi abasisdski kalif, ki je vladal od leta 136 do 158 po hidžri (754–775), * 714, † 6. oktober 775.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Al-Mansur

Arkada

Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Arkada

Banjast obok

Banjast obok, znan tudi kot tunelski obok, je arhitekturni element, ki nastane z iztiskanjem ene same krivulje (ali para krivulj, v primeru šilasto lomljenega oboka) na določeni razdalji.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Banjast obok

Hipostil

Velika hipostilna dvorana v templju v Karnaku, Egipt Hipostil je ime za dvorano stebrov v staroegipčanskem templju, perzijski arhitekturi in drugih do sodobne uporabe v arhitekturi.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Hipostil

Ilkanat

Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Ilkanat

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Iran

Isfahan

Most Allah Verdi Khaan v Isfahanu ponoči Isfahan ali Eşfahān (v zgodovini znan tudi kot Ispahan, Aspadana - staro perzijsko), اصفهان - perzijsko) je mesto v Iranu. Nahaja se približno 340 km južno od Teherana in je glavno mesto istoimenske province. Ima 1.583.609 prebivalcev in je tretje največje mesto v Iranu za Teheranom in Mašhadom.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Isfahan

Ivan (mošeja)

Ivan (perzijsko: ایوان‎ eyvān, arabsko: إيوان‎ Iwan)Wright, 1992, p. 508Boas, 2010, p. 366 je pravokotna dvorana ali prostor, običajno obokan, obzidan na treh straneh, z enim koncem popolnoma odprt.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Ivan (mošeja)

Kadžari

Rodbina Kadžar (perzijsko سلسله قاجار Selsele-ye Qājār) je bila iranskaAbbas Amanat, The Pivot of the Universe: Nasir Al-Din Shah Qajar and the Iranian Monarchy, 1831–1896, I. B. Tauris, pp 2–3 kraljevska rodbina turškega poreklaCyrus Ghani.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Kadžari

Kibla (islam)

Kibla je arabska beseda za smer proti kateri bi moral biti obrnjen musliman med molitvijo.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Kibla (islam)

Malik Šah I.

Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه‎, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه‎), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Malik Šah I.

Medresa

Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة‎, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Medresa

Mihrab

Mihrab (arabsko محراب‎, miḥrāb, pl. محاريب maḥārīb) je polkrožna niša v steni mošeje, ki označuje kiblo, torej smer Kabe v Meki in s tem smer, v katero naj se obrne musliman pri molitvi.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Mihrab

Minaret

Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Minaret

Muqarnas

Muqarnas (arabsko: مقرنص; perzijsko: مقرنس), ki je v iranski arhitekturi znan kot ahoopāy (perzijsko: آهوپای) in v iberski arhitekturi kot mocárabe, tudi stalaktitni obok, je oblika okrašenega oboka v islamski arhitekturi.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Muqarnas

Nakš-e Džahan

Trg Nakš-e Džahan, znan tudi kot trg Saeed in Šahov trg do 1979, je trg v središču Isfahana v Iranu.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Nakš-e Džahan

Nizam Al Mulk

Abu Ali Al Hasan Al Tusi Nizam Al Mulk, bolj znan kot kot Haga Nizam Al Mulk (arabsko ‏نظامالملك أبو علي الحسن بن علي بن إسحاق الطوسي‎, DIN Niẓām al-Mulk Abū ʿAlī al-Ḥasan ibn ʿAlī ibn Isḥāq aṭ-Ṭūsī, farsi ‏خواجه نظامالملک طوسی‎, DIN Ḫāǧa Niẓām al-Mulk Ṭūsī) je bil perzijski učenjak in veliki vezir seldžuških sultanov Alp Arslana in Malik Šaha I., * 10.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Nizam Al Mulk

Pendantiv

Pendantiv, tudi sferični trikotnik je konstruktivni element, ki omogoča nastaviti krožno kupolo nad kvadratnim elementom ali eliptično kupolo nad pravokotnim prostorom.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Pendantiv

Seldžuško cesarstvo

Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Seldžuško cesarstvo

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Seldžuki

Uzun Hasan

Uzun Hasan (azerbajdžansko اوزون حسن, Uzun Həsən, turško Uzun Hasan (Uzun pomeni Visoki), perzijsko اوزون حسن‎) je bil deveti šahanšah oguške turške dinastije Ak Kojunlu, znane tudi kot Turkmeni bele ovce, * 1423, † 6. januar 1478.

Poglej Petkova mošeja v Isfahanu in Uzun Hasan