Hitreje kot brskalnik!
52 odnosi: Časopis, Disketa, Dnevnik (časopis), Domoljub, Druga svetovna vojna, France Prešeren, Internet, Janez Bleiweis, Kmetijske in rokodelske novice, Krajnska čbelica, Kratica, Ljubljana, Lublanske novice, Materialni zgodovinski viri, Matija Čop, Mednarodna standardna številka serijske publikacije, Mednarodni standardni bibliografski opis, Monografska publikacija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Nemščina, Novinarstvo, Občilo, Podatkovna zbirka, Primož Trubar, Protireformacija, Prva svetovna vojna, Razsvetljenstvo, Reformacija, Revija, Revolucije leta 1848, Romantika, Seznam slovenskih časopisov, Slovenščina, Slovenec (časnik), Slovenski narod (časnik), Spletišče, Spletna stran, Tisk, Urednik, Valentin Vodnik, Večer (časopis), Zgoščenka, Znanstvena revija, 1557, 1797, 1800, 1819, 1843, 1849, 1902, ..., 1951, 1952. Razširi indeks (2 več) »
Časopis
Časopis (tudi časnik) je serijska publikacija, običajno tiskana na recikliranem papirju, ki izhaja dnevno ali tedensko.
Novo!!: Serijska publikacija in Časopis · Poglej več »
Disketa
Diagram ponazarja notranje sestavne dele 3½-palčne diskete: 1. stikalo za zaščito pred pisanjem, 2. pesto, 3. zaklop, 4. plastično ohišje, 5. papirnati kolut, 6. magnetni disk, 7. sektor diska. Disketa je zunanji spominski medij, ki se imenuje tudi gibki oz.
Novo!!: Serijska publikacija in Disketa · Poglej več »
Dnevnik (časopis)
Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.
Novo!!: Serijska publikacija in Dnevnik (časopis) · Poglej več »
Domoljub
Domoljub je lahko.
Novo!!: Serijska publikacija in Domoljub · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Serijska publikacija in Druga svetovna vojna · Poglej več »
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Novo!!: Serijska publikacija in France Prešeren · Poglej več »
Internet
Vizualizacija različnih poti skozi del interneta Internet, medmrežje ali medomrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.
Novo!!: Serijska publikacija in Internet · Poglej več »
Janez Bleiweis
Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski veterinar, publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.
Novo!!: Serijska publikacija in Janez Bleiweis · Poglej več »
Kmetijske in rokodelske novice
Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.
Novo!!: Serijska publikacija in Kmetijske in rokodelske novice · Poglej več »
Krajnska čbelica
Krajnska čbelica je bil drugi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom.
Novo!!: Serijska publikacija in Krajnska čbelica · Poglej več »
Kratica
Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.
Novo!!: Serijska publikacija in Kratica · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Serijska publikacija in Ljubljana · Poglej več »
Lublanske novice
Naslovnica Lublanske novice so izhajale najprej kot poltednik, nato pa kot tednik od 4. januarja 1797 do 27. decembra 1800 in veljajo za prvi slovenski časnik.
Novo!!: Serijska publikacija in Lublanske novice · Poglej več »
Materialni zgodovinski viri
Materialni oziroma tvarni zgodovinski viri so ostanki predmetov, ki jih je človek ustvaril in uporabljal v vsakodnevnem življenju - zgradb, posod, orodja, orožja, kosti, nakita, pohištva itd.
Novo!!: Serijska publikacija in Materialni zgodovinski viri · Poglej več »
Matija Čop
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.
Novo!!: Serijska publikacija in Matija Čop · Poglej več »
Mednarodna standardna številka serijske publikacije
Mednarodna standardna serijska številka oz.
Novo!!: Serijska publikacija in Mednarodna standardna številka serijske publikacije · Poglej več »
Mednarodni standardni bibliografski opis
Mednarodni standardni bibliografski opis (kratica ISBD, International standard bibliographic description) je niz bibliografskih podatkov, ki opisujejo in identificirajo publikacijo.
Novo!!: Serijska publikacija in Mednarodni standardni bibliografski opis · Poglej več »
Monografska publikacija
Monografska publikacija (monografija) ali knjiga je publikacija, ki izide v enem ali več zvezkih oziroma z vnaprej določenim številom fizično ločenih zvezkov.
Novo!!: Serijska publikacija in Monografska publikacija · Poglej več »
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.
Novo!!: Serijska publikacija in Narodna in univerzitetna knjižnica · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Serijska publikacija in Nemščina · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Serijska publikacija in Novinarstvo · Poglej več »
Občilo
Občilo ali medij je vsako komunikacijsko sredstvo ali orodje, na primer knjiga, slika, fotografija, letak, plakat ali časopis.
Novo!!: Serijska publikacija in Občilo · Poglej več »
Podatkovna zbirka
Podatkovna zbirka, tudi podatkovna baza je sklop zbirke dokumentov, medsebojnih sklicevanj na dokumente in sistema za razvrščanje, iskanje in urejanje podatkov v zbirki.
Novo!!: Serijska publikacija in Podatkovna zbirka · Poglej več »
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Novo!!: Serijska publikacija in Primož Trubar · Poglej več »
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Novo!!: Serijska publikacija in Protireformacija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Serijska publikacija in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Novo!!: Serijska publikacija in Razsvetljenstvo · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Serijska publikacija in Reformacija · Poglej več »
Revija
Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.
Novo!!: Serijska publikacija in Revija · Poglej več »
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Novo!!: Serijska publikacija in Revolucije leta 1848 · Poglej več »
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Novo!!: Serijska publikacija in Romantika · Poglej več »
Seznam slovenskih časopisov
V seznamu so našteti najstarejši slovenski časopisi in revije.
Novo!!: Serijska publikacija in Seznam slovenskih časopisov · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Serijska publikacija in Slovenščina · Poglej več »
Slovenec (časnik)
Številka ''Slovenca'' iz leta 1879 Slovenec (1873–1945) je bil vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem.
Novo!!: Serijska publikacija in Slovenec (časnik) · Poglej več »
Slovenski narod (časnik)
Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.
Novo!!: Serijska publikacija in Slovenski narod (časnik) · Poglej več »
Spletišče
slovenske Wikipedije iz 2010 Spletišče (tudi spletno mesto) je več spletnih strani in drugih vsebin, povezanih v celoto preko enotnega URL-ja.
Novo!!: Serijska publikacija in Spletišče · Poglej več »
Spletna stran
Spletna stran je v računalništvu dokument z nadbesedilom, ki ga prikaže spletni brskalnik.
Novo!!: Serijska publikacija in Spletna stran · Poglej več »
Tisk
Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.
Novo!!: Serijska publikacija in Tisk · Poglej več »
Urednik
Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.
Novo!!: Serijska publikacija in Urednik · Poglej več »
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Novo!!: Serijska publikacija in Valentin Vodnik · Poglej več »
Večer (časopis)
Večer je slovenski splošnoinformativni dnevni časopis, ki ga izdaja podjetje Večer Mediji d.o.o. s sedežem v Mariboru.
Novo!!: Serijska publikacija in Večer (časopis) · Poglej več »
Zgoščenka
Zgoščenka Zgoščenka (kratica CD, angleško Compact Disc, kompaktni disk) je optični disk, ki ga uporabljamo za zapisovanje digitalnih podatkov.
Novo!!: Serijska publikacija in Zgoščenka · Poglej več »
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Novo!!: Serijska publikacija in Znanstvena revija · Poglej več »
1557
1557 (MDLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Serijska publikacija in 1557 · Poglej več »
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Serijska publikacija in 1797 · Poglej več »
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Novo!!: Serijska publikacija in 1800 · Poglej več »
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Serijska publikacija in 1819 · Poglej več »
1843
1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Serijska publikacija in 1843 · Poglej več »
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Serijska publikacija in 1849 · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Serijska publikacija in 1902 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Serijska publikacija in 1951 · Poglej več »
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Serijska publikacija in 1952 · Poglej več »
