Hitreje kot brskalnik!
163 odnosi: Antonci, Avstrija, Avstro-Ogrska, Avtobus, Škocjanski zatok, Železniška postaja Koper, Železniška proga Divača–Koper, Železniški muzej Slovenskih železnic, Čačak, Baldaši, Bencinska črpalka, Berlin, Bohinjska proga, Bojkot, Bosna in Hercegovina, Buje, Istra, Burja, Deželni glavar, Dekani, Divača, Dragonja, Društvo, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Dvojezičnost, Etiopija, Evropa, Evropska unija, Fašizem, Figa, Filip Supančič, Grožnjan, Grof, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Iredentizem, Istra, Italija, Italijanščina, Italijani, Izola, Kaldanija, Kamen, Kamnolom, Kanegra, Kanfanar, Karojba, Kilometer, Kmetijstvo, ..., Kolesarska povezava, Kolesarstvo, Kolonija (geografija), Koper, Kraljevina Italija, Kukmak, Lazaret, Les, Linz, Livade, Oprtalj, Lokomotiva, Lucija, Piran, Markovac, Višnjan, Migracije, Milano, Milimeter, Milje, Trst, Mirna (Hrvaška), Momjan, Most, Motovun, Muzej, Nadmorska višina, Nemščina, Opeka, Oprtalj, Osapska reka, Ozkotirna železnica, Para, Parna lokomotiva, Parni stroj, Pazin, Pešec, Petrolejka, Piranski tramvaj, Piranski trolejbus, Pokrajina, Pomorstvo, Poreč, Portorož, Prebivalstvo, Predor, Predor Šalet, Predor Valeta, Promet, Prva svetovna vojna, Pulj, Rakotule, Razdalja, Reka, Rižana, Rižana (reka), Ribe, Rim, Rovinj, Rusi, Sadovnjak, Savudrija, Seča, Sečovlje, Seznam železniških prog v Sloveniji, Sicilija, Slovenci, Slovenija, Slovenska Istra, Sol, Spodnje Škofije, Srbija, Sredozemsko morje, Strunjan, Sveti Vid (razločitev), Tadej Brate, Tarifa, Tovarna, Tovorna železniška postaja Koper, Triban, Trst, Turizem, Umag, Valica, Valletta, Viadukt, Višnjan, Vižinada, Vino, Vinogradništvo, Vlak, Voda, Vojni ujetnik, Vojska, Zgodovina železnice v Sloveniji, 1. april, 15. december, 1880, 1888, 1898, 1900, 1902, 1903, 1906, 1908, 1910, 1911, 1916, 1917, 1922, 1923, 1935, 1995, 2002, 2003, 31. avgust, 31. marec. Razširi indeks (113 več) »
Antonci
Antonci je lahko.
Novo!!: Porečanka in Antonci · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Porečanka in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Porečanka in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avtobus
MAN SU 220. Avtobus je prevozno sredstvo, namenjeno prevozu večjega števila ljudi v javnem prometu.
Novo!!: Porečanka in Avtobus · Poglej več »
Škocjanski zatok
Škocjanski zatok (Stramarski zaliv) je naravni rezervat, ki se nahaja v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto.
Novo!!: Porečanka in Škocjanski zatok · Poglej več »
Železniška postaja Koper
Železniška postaja Koper je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ter končna postaja na železniški progi Divača–Koper, ki od leta 1979 oskrbuje bližnje mesto Koper.
Novo!!: Porečanka in Železniška postaja Koper · Poglej več »
Železniška proga Divača–Koper
Železniška proga Divača–Koper je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Novo!!: Porečanka in Železniška proga Divača–Koper · Poglej več »
Železniški muzej Slovenskih železnic
Železniški muzej v Ljubljani Železniški muzej Slovenskih železnic v Ljubljani skrbi za ohranjanje zgodovine železnice v Sloveniji.
Novo!!: Porečanka in Železniški muzej Slovenskih železnic · Poglej več »
Čačak
Čačak (izvirno Чачак) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Moraviškega upravnega okraja ter sedež Žičke eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Novo!!: Porečanka in Čačak · Poglej več »
Baldaši
Baldaši (italijansko Baldassi) so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Vižinada; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Baldaši · Poglej več »
Bencinska črpalka
Bencinska črpalka v Benediktu Bencinska črpalka je tip trgovine, ki prodaja gorivo in olja za motorna vozila.
Novo!!: Porečanka in Bencinska črpalka · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Porečanka in Berlin · Poglej več »
Bohinjska proga
Bohinjska proga povezuje srednjo Evropo z Mediteranom Prireditev ob odprtju leta 1906 Muzejski vlak Bohinjski predor (Bohinjska Bistrica) Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst.
Novo!!: Porečanka in Bohinjska proga · Poglej več »
Bojkot
Bojkot je oblika civilne nepokorščine ali politika ene države do druge, za kar obstaja tudi izraz embargo.
Novo!!: Porečanka in Bojkot · Poglej več »
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Novo!!: Porečanka in Bosna in Hercegovina · Poglej več »
Buje, Istra
Buje (italijansko Buie d'Istria) so istrsko mesto z nekaj manj kot 3.000 prebivalci (največ, 3.200 prebivalcev je imelo 1921 in 1991) in sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Buje) z okoli 5.000 prebivalci (5.182 leta 2011, po popisu iz 2021 pa le še 4.451), ki upravno spada v Istrsko županijo, je pa tudi prometno in infrastrukturno središče širše pokrajinske entitete med rekama Dragonjo (oz. slovensko mejo) na severu in dolino reke Mirne, na jugu, imenovane Bujščina (hrv. Bujština) in je v zadnjem obdobju Jugoslavije predstavljalo tudi uradno administrativno celoto, nekdanjo veliko občino Buje, ki je nastala po združitvi z občinama Umag in Novigrad, zdaj pa so na tem ozemlju poleg omenjenih dveh mestnih obmorskih občin še "navadne" občine Brtonigla, Grožnjan in Oprtalj.
Novo!!: Porečanka in Buje, Istra · Poglej več »
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Novo!!: Porečanka in Burja · Poglej več »
Deželni glavar
Deželni glavar, deželna glavarka je v sodobnem času funkcija predsednika vlade avstrijskih zveznih dežel in najvišji predstavnik dežele.
Novo!!: Porečanka in Deželni glavar · Poglej več »
Dekani
Dekani (italijansko Villa Decani) so strnjeno naselje v slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Novo!!: Porečanka in Dekani · Poglej več »
Divača
Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje z okoli 1.700 prebivalci, ki je najpomembnejše prometno križišče na Krasu in središče občine Divača.
Novo!!: Porečanka in Divača · Poglej več »
Dragonja
Dragonja (italijansko Dragogna) je reka, ki izvira v vzhodnih obronkih Šavrinskega gričevja v občini Koper, dolga je 30 km in je v spodnjem toku obmejna reka s sosednjo Hrvaško.
Novo!!: Porečanka in Dragonja · Poglej več »
Društvo
Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.
Novo!!: Porečanka in Društvo · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Porečanka in Dunaj · Poglej več »
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Novo!!: Porečanka in Dunajsko Novo mesto · Poglej več »
Dvojezičnost
Dvojezični znak v Piranu Dvojezičnost (ali s tujko bilingvizem) je pripadnost dvema kulturama (ali več kulturam), ki se kaže v treh značilnostih.
Novo!!: Porečanka in Dvojezičnost · Poglej več »
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Novo!!: Porečanka in Etiopija · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Porečanka in Evropa · Poglej več »
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Novo!!: Porečanka in Evropska unija · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Porečanka in Fašizem · Poglej več »
Figa
Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.
Novo!!: Porečanka in Figa · Poglej več »
Filip Supančič
Filip Jakob Supančič, slovenski gradbenik, * 29. april 1850, Ljubljana, † 6. september 1928, Gradec, Avstrija.
Novo!!: Porečanka in Filip Supančič · Poglej več »
Grožnjan
Grožnjan (ital. Grisignana) je manjše naselje z okoli 200 stalnimi prebivalci v osrednjem delu Istre na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Grožnjan · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Porečanka in Grof · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Porečanka in Hrvaščina · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Porečanka in Hrvaška · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Porečanka in Hrvati · Poglej več »
Iredentizem
Iredentízem je oznaka za zahteve neke države po ozemlju, do katerega naj bi imela pravico zaradi kulturne pripadnosti tam živečega prebivalstva.
Novo!!: Porečanka in Iredentizem · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Porečanka in Istra · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Porečanka in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Porečanka in Italijanščina · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Porečanka in Italijani · Poglej več »
Izola
Izola (nekdaj Isola d'Istria) je obmorsko mesto v Slovenski Istri s skoraj 12.000 prebivalci, v mestu je sedež istoimenske občine.
Novo!!: Porečanka in Izola · Poglej več »
Kaldanija
Kaldanija (italijansko Caldania) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Buje; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Kaldanija · Poglej več »
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Novo!!: Porečanka in Kamen · Poglej več »
Kamnolom
Kamnolom v Carrari Kamnolom (Srednjeafriška republika) Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.
Novo!!: Porečanka in Kamnolom · Poglej več »
Kanegra
Kanegra (italijansko Canegra) je opuščeno naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Buje; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Kanegra · Poglej več »
Kanfanar
Kanfanar (italijansko Canfanaro) je istrsko naselje in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Kanfanar · Poglej več »
Karojba
Karojba (italijansko Carobia del Subiente) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Karojba · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: Porečanka in Kilometer · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Porečanka in Kmetijstvo · Poglej več »
Kolesarska povezava
Parenzana Kolesarska povezava je s predpisano prometno signalizacijo označena kombinacija kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti ali le označb na njih, ki služijo kolesarskemu prometu.
Novo!!: Porečanka in Kolesarska povezava · Poglej več »
Kolesarstvo
thumb Tour de France Kolesarstvo je aktivnost vožnje s kolesom, ki se uporablja tako v transportne namene, kot za namene športa, rekreacije ali turizma.
Novo!!: Porečanka in Kolesarstvo · Poglej več »
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Novo!!: Porečanka in Kolonija (geografija) · Poglej več »
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Novo!!: Porečanka in Koper · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Porečanka in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kukmak
Kukmaki (znanstveno ime Agaricus) so rod gob iz družine Agaricaceae (kukmarke).
Novo!!: Porečanka in Kukmak · Poglej več »
Lazaret
Lazaret je bil neke vrste bolnišnica za okužene z gobavostjo in kugo.
Novo!!: Porečanka in Lazaret · Poglej več »
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Novo!!: Porečanka in Les · Poglej več »
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Novo!!: Porečanka in Linz · Poglej več »
Livade, Oprtalj
Livade (italijansko Levade) so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Oprtalj; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Livade, Oprtalj · Poglej več »
Lokomotiva
Lokomotíva je vlečno tirno vozilo z lastmim pogonom, za vleko vlakov (železniških vagonov) ali za premik le-teh.
Novo!!: Porečanka in Lokomotiva · Poglej več »
Lucija, Piran
Lucija, prvotno Sveta Lucija (Santa Lucia), je urbano obmorsko naselje v Slovenski Istri, največje naselje ob Piranskem zalivu in v občini Piran, nahaja se med Portorožem in Sečo.
Novo!!: Porečanka in Lucija, Piran · Poglej več »
Markovac, Višnjan
Markovac (italijansko San Marco) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Višnjan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Markovac, Višnjan · Poglej več »
Migracije
Migracije oziroma selitve so kompleksen globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu.
Novo!!: Porečanka in Migracije · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Porečanka in Milano · Poglej več »
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Novo!!: Porečanka in Milimeter · Poglej več »
Milje, Trst
Milje (beneško in tržaško Muja) so obalno mesto v Italiji, na Tržaškem, natančneje v Miljskem zalivu, sedež istoimenske občine v deželi Furlanija - Julijska krajina (druge največje za Trstom v nekdanji Tržaški pokrajini), nedaleč od slovensko-italijanske meje.
Novo!!: Porečanka in Milje, Trst · Poglej več »
Mirna (Hrvaška)
Reka Mirna Izliv Reke Mirne Mirna je reka v Istri na Hrvaškem.
Novo!!: Porečanka in Mirna (Hrvaška) · Poglej več »
Momjan
Momjan (italijansko Momiano) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Buje; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Momjan · Poglej več »
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Novo!!: Porečanka in Most · Poglej več »
Motovun
Motovun (ali Montona d'Istria) je naselje z okoli 500 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine v Istrski županiji.
Novo!!: Porečanka in Motovun · Poglej več »
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Novo!!: Porečanka in Muzej · Poglej več »
Nadmorska višina
Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).
Novo!!: Porečanka in Nadmorska višina · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Porečanka in Nemščina · Poglej več »
Opeka
Zid iz glazirane opeke ''Flemish bond'' z opekami različnih velikosti Paleta opeke zloženih brez malte Star opečni zid Opečna ''Front Street'' vzdolž reke Cane v historičnem Natchitoches, Louisiana Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije.
Novo!!: Porečanka in Opeka · Poglej več »
Oprtalj
Oprtalj (italijansko Portole) je Istrsko naselje z nekaj nad 100 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Oprtalj · Poglej več »
Osapska reka
Osapska reka ob izlivu v Jadransko morje. Osapska reka (italijansko: Rio Ospo) je reka ali potok, ki izvira v Osapski jami (tudi jama Grad) blizu vasi Osp na Primorskem.
Novo!!: Porečanka in Osapska reka · Poglej več »
Ozkotirna železnica
Stainzu v Avstriji še vozi. Šarganski osmici, na postajališču Golubići. Ozkotirna železnica je vrsta železnice s tirno širino od 600 do 950 milimetrov.
Novo!!: Porečanka in Ozkotirna železnica · Poglej več »
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Novo!!: Porečanka in Para · Poglej več »
Parna lokomotiva
Prikaz delovanja parne lokomotive Kolesje parne lokomotive JŽ 06-018 na ljubljanski postaji Párna lokomotíva je lokomotiva, ki kot pogonsko sredstvo uporablja vodno paro.
Novo!!: Porečanka in Parna lokomotiva · Poglej več »
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Novo!!: Porečanka in Parni stroj · Poglej več »
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Novo!!: Porečanka in Pazin · Poglej več »
Pešec
Območje umirjenega prometa Pešec je oseba, ki potuje peš, hodi ali teče.
Novo!!: Porečanka in Pešec · Poglej več »
Petrolejka
Prenosna petrolejka Petrolejka je svetilka v kateri zgoreva petrolej.
Novo!!: Porečanka in Petrolejka · Poglej več »
Piranski tramvaj
Piranski tramvaj je bil javno prevozno sredstvo, ki je med letoma 1912 in 1953 povezoval piranski Tartinijev trg z železniško postajo Porečanke v sv. Luciji, danes Luciji).
Novo!!: Porečanka in Piranski tramvaj · Poglej več »
Piranski trolejbus
Piranski trolejbus je med letoma 1909 in 1911 obratoval na približno 5 km dolgi progi med piranskim Tartinijevim trgom in železniško postajo v Sveti Luciji (današnji Luciji) Trolejbusi v Piranu.
Novo!!: Porečanka in Piranski trolejbus · Poglej več »
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Novo!!: Porečanka in Pokrajina · Poglej več »
Pomorstvo
Pomorstvo (s tujko navtika) je dejavnost povezana s plovbo po morju in izkoriščanje morskega bogastva, oziroma dejavnost v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem.
Novo!!: Porečanka in Pomorstvo · Poglej več »
Poreč
Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.
Novo!!: Porečanka in Poreč · Poglej več »
Portorož
Portoróž je urbanizirano obmorsko naselje v Slovenski Istri, z malo manj kot 3000 stalnimi prebivalci.
Novo!!: Porečanka in Portorož · Poglej več »
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Novo!!: Porečanka in Prebivalstvo · Poglej več »
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Novo!!: Porečanka in Predor · Poglej več »
Predor Šalet
Predor Šalet je kamnit cestni predor, ki poteka pod majhnim hribom v Jagodju in je del sprehajalno kolesarske poti Parenzana - Pot Zdravja in Prijateljstva.
Novo!!: Porečanka in Predor Šalet · Poglej več »
Predor Valeta
Predor Valeta je kamnit cestni predor, ki poteka pod hribom Lucan in je del sprehajalno kolesarske poti Parenzana - Pot Zdravja in Prijateljstva.
Novo!!: Porečanka in Predor Valeta · Poglej več »
Promet
Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.
Novo!!: Porečanka in Promet · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Porečanka in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Novo!!: Porečanka in Pulj · Poglej več »
Rakotule
Rakotule (italijansko Racotole di Monotona) so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Karojba; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Rakotule · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Porečanka in Razdalja · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Porečanka in Reka · Poglej več »
Rižana
Rižana je vas v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Novo!!: Porečanka in Rižana · Poglej več »
Rižana (reka)
Reka Rižana v vasi Rižana (sušno obdobje). Rižana je okrog 14 km dolga reka v Slovenski Istri.
Novo!!: Porečanka in Rižana (reka) · Poglej več »
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Novo!!: Porečanka in Ribe · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Porečanka in Rim · Poglej več »
Rovinj
Rovinj, pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj je hrvaško mesto in pristanišče na zahodni obali Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr.
Novo!!: Porečanka in Rovinj · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Porečanka in Rusi · Poglej več »
Sadovnjak
Sadovnjak z jablanami Sadovnjak je nasad dreves ali grmičevja, namenjen pridelavi sadja, lahko pa tudi oreškov.
Novo!!: Porečanka in Sadovnjak · Poglej več »
Savudrija
Savudrija (italijansko Salvore) je istrsko obalno naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag in Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Savudrija · Poglej več »
Seča
Seča je razloženo, večinoma urbanizirano obmorsko naselje v Slovenski Istri s 1250 prebivalci (2020) v Občini Piran, deloma tudi ob obali Piranskega zaliva.
Novo!!: Porečanka in Seča · Poglej več »
Sečovlje
Sečovlje so naselje v Slovenski Istri z okoli 800 prebivalci, ki upravno spada pod Občino Piran.
Novo!!: Porečanka in Sečovlje · Poglej več »
Seznam železniških prog v Sloveniji
Mreža slovenskih železnic Leta 2006 je bilo v Sloveniji 1228,7 km železniške proge, od katere je bilo 330,4 dvotirne in 898,2 km enotirne.
Novo!!: Porečanka in Seznam železniških prog v Sloveniji · Poglej več »
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Porečanka in Sicilija · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Porečanka in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Porečanka in Slovenija · Poglej več »
Slovenska Istra
Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.
Novo!!: Porečanka in Slovenska Istra · Poglej več »
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Novo!!: Porečanka in Sol · Poglej več »
Spodnje Škofije
Spodnje Škofije so večje obmejno, večinoma obcestno naselje s skoraj 1.500 prebivalci v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Novo!!: Porečanka in Spodnje Škofije · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Porečanka in Srbija · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Porečanka in Sredozemsko morje · Poglej več »
Strunjan
Strunjan je razloženo obmorsko naselje v Slovenski Istri med Izolo in Piranom s skoraj 700 prebivalci.
Novo!!: Porečanka in Strunjan · Poglej več »
Sveti Vid (razločitev)
Sveti Vid oz Sv.
Novo!!: Porečanka in Sveti Vid (razločitev) · Poglej več »
Tadej Brate
Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dediščine, industrijski arheolog in publicist, * 31. marec 1947, Ljubljana, Slovenija, † 11.
Novo!!: Porečanka in Tadej Brate · Poglej več »
Tarifa
Tarifa je majhno mestece v provinci Cádiz v Andaluziji na južni obali Španije.
Novo!!: Porečanka in Tarifa · Poglej več »
Tovarna
1940-ih; Fort Worth, Teksas Tovarna (iz latinščine fabrica - delavnica preko francoščine fabrique; tudi fabrika) je večji industrijski objekt, ki temelji na serijski ali masovni proizvodnji.
Novo!!: Porečanka in Tovarna · Poglej več »
Tovorna železniška postaja Koper
Tovorna železniška postaja Koper (tudi Koper Tovorna) v Serminu je ena izmed železniških postaj v Sloveniji, ki od odprtja proge 2.
Novo!!: Porečanka in Tovorna železniška postaja Koper · Poglej več »
Triban
Triban je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Novo!!: Porečanka in Triban · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Porečanka in Trst · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Porečanka in Turizem · Poglej več »
Umag
Umag (italijansko Umago; lat. Humagum) je istrsko obalno mesto, tudi najzahodnejše na Hrvaškem, ki šteje po zadnjem popisu 6.750 prebivalcev (popis 2021; 2001 še 7.770) in sedež istoimenske mestne občine kot enote lokalne samouprave (hrv. Grad Umag) z okoli 12.700 stalnimi prebivalci (2021; 10 let nazaj še 13.500).
Novo!!: Porečanka in Umag · Poglej več »
Valica
Valica (italijansko Valizza) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Valica · Poglej več »
Valletta
Valletta (ali), imenovana tudi "mesto trdnjava" in "mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode", je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko središče malteških otokov.
Novo!!: Porečanka in Valletta · Poglej več »
Viadukt
''Tren a las Nubes'' (Vlak do oblakov), ki prečka viadukt Polvorilla, provinca Salta (Argentina) Viadúkt (iz latinščine via.
Novo!!: Porečanka in Viadukt · Poglej več »
Višnjan
Višnjan (italijansko Visignano) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Višnjan · Poglej več »
Vižinada
Vižinada (italijansko Visinada) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Novo!!: Porečanka in Vižinada · Poglej več »
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Novo!!: Porečanka in Vino · Poglej več »
Vinogradništvo
Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.
Novo!!: Porečanka in Vinogradništvo · Poglej več »
Vlak
progi Divača-Koper Vlak je v železniškem transportu definiran kot po predpisih sestavljena in speta skupina železniških potniških in/ali tovornih vagonov z enim ali več vlečnimi vozili.
Novo!!: Porečanka in Vlak · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Porečanka in Voda · Poglej več »
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Novo!!: Porečanka in Vojni ujetnik · Poglej več »
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Novo!!: Porečanka in Vojska · Poglej več »
Zgodovina železnice v Sloveniji
Slovensko železniško omrežje danes Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh.
Novo!!: Porečanka in Zgodovina železnice v Sloveniji · Poglej več »
1. april
1.
Novo!!: Porečanka in 1. april · Poglej več »
15. december
15.
Novo!!: Porečanka in 15. december · Poglej več »
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Porečanka in 1880 · Poglej več »
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Porečanka in 1888 · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Porečanka in 1898 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Porečanka in 1900 · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Porečanka in 1902 · Poglej več »
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Porečanka in 1903 · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Porečanka in 1906 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Porečanka in 1908 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Porečanka in 1910 · Poglej več »
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Porečanka in 1911 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Porečanka in 1916 · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Porečanka in 1917 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Porečanka in 1922 · Poglej več »
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Porečanka in 1923 · Poglej več »
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Porečanka in 1935 · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Porečanka in 1995 · Poglej več »
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Porečanka in 2002 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Porečanka in 2003 · Poglej več »
31. avgust
31.
Novo!!: Porečanka in 31. avgust · Poglej več »
31. marec
31.
Novo!!: Porečanka in 31. marec · Poglej več »
Preusmerja sem:
La Parenzana, Parencana, Parenzana, Parenzaner, Porečka, Poreška, Poreška proga, T.P.C., TPC.
