Kazalo
25 odnosi: Avstrija, Šopron, Bosna in Hercegovina, Carnuntum, Daruvar, Drava, Dunaj, Franki, Gjur, Gradiška, Hrvaška, Karantanija, Kranjska, Latinščina, Ludbreg, Madžarska, Panonska nižina, Ptuj, Raba, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Sisek, Slovaška, Slovenija, Sombotel.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Avstrija
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Šopron
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Bosna in Hercegovina
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Carnuntum
Daruvar
Daruvar je naselje oz.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Daruvar
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Drava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Dunaj
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Franki
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Gjur
Gradiška
Gradiška je naselje v Občini Kungota.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Gradiška
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Hrvaška
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Karantanija
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Kranjska
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Latinščina
Ludbreg
Ludbreg (nemško Lubring) je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Varaždinsko županijo.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Ludbreg
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Madžarska
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Panonska nižina
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Ptuj
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Raba
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Rimsko cesarstvo
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Sisek
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Slovaška
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Slovenija
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Gornja Panonija (rimska provinca) in Sombotel
Prav tako znan kot Pannonia Superior.