Kazalo
22 odnosi: Acetilholin, Amilaza, Žleza z zunanjim izločanjem, Baza (kemija), Bikarbonat, Celično jedro, Citoplazma, Dvanajstnik, Encim, Endoplazemski retikulum, Koncentracija, Lipaza, Organ (biologija), Organel, Parasimpatično živčevje, Presledkovni stik, Priležni stik, Raztopina, Receptor (biokemija), Tesni stik, Trebušna slinavka, Tumor.
Acetilholin
Acetilholin (pogosto okrajšano imenovan tudi ACh) je bil prvi identificirani živčni prenašalec.
Poglej Žlezni mešiček in Acetilholin
Amilaza
Amilaza je encim, ki polisaharid škrob razgrajuje do enostavnih sladkorjev.
Poglej Žlezni mešiček in Amilaza
Žleza z zunanjim izločanjem
Žleza z zunanjim izločanjem ali eksokrina žleza (žargonsko tudi eksokrinka) je žleza, ki svoje izločke izloča skozi izvodila v votli organ (na primer trebušna slinavka, ki izloča prebavne sokove v dvanajstnik) ali na površino kože (na primer lojnice in znojnice).
Poglej Žlezni mešiček in Žleza z zunanjim izločanjem
Baza (kemija)
Baza, lug ali lužina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion.
Poglej Žlezni mešiček in Baza (kemija)
Bikarbonat
V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.
Poglej Žlezni mešiček in Bikarbonat
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Žlezni mešiček in Celično jedro
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Žlezni mešiček in Citoplazma
Dvanajstnik
Prebavni trakt: 1.
Poglej Žlezni mešiček in Dvanajstnik
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Žlezni mešiček in Encim
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Žlezni mešiček in Endoplazemski retikulum
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Žlezni mešiček in Koncentracija
Lipaza
Računalniški prikaz lipaze trebušne slinavke PLRP2, ki se nahaja pri morskih prašičkih. Lipáze so encimi (kvasine), ki hidrolizirajo estre, predvsem trigliceride, v maščobne kisline ter digliceride, monogliceride in glicerol.
Poglej Žlezni mešiček in Lipaza
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Žlezni mešiček in Organ (biologija)
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Žlezni mešiček in Organel
Parasimpatično živčevje
Parasimpatično živčevje ali parasimpatik predstavlja vegetativne živce, ki izvirajo iz možganskega debla in iz križnega dela hrbtenjače.
Poglej Žlezni mešiček in Parasimpatično živčevje
Presledkovni stik
Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.
Poglej Žlezni mešiček in Presledkovni stik
Priležni stik
Držek Pasasti priležni stik Priležni stik je stik med sosednjima celicama ali vrstama tkiva, ki ju trdno povezuje.
Poglej Žlezni mešiček in Priležni stik
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Žlezni mešiček in Raztopina
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Žlezni mešiček in Receptor (biokemija)
Tesni stik
mukozna plast ('''a'''), ki ščiti celice pred vsebino lumna organa ('''A'''). '''Spodaj:''' tesni stik, ki ločuje apikalno ('''B''') od bazalne ('''C''') strani celice.
Poglej Žlezni mešiček in Tesni stik
Trebušna slinavka
Trebušna slinavka ali pankreas je podolgovat, iz režnjev sestavljen organ.
Poglej Žlezni mešiček in Trebušna slinavka
Tumor
Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.
Poglej Žlezni mešiček in Tumor
Prav tako znan kot Pankreasni acinus.