Hitreje kot brskalnik!
104 odnosi: Aktinoidi, Alfred Werner, Alkalijska kovina, Amedeo Avogadro, Americij, Amfoternost, Antoine Lavoisier, Atom, Atomska teža, Atomski polmer, Atomsko jedro, Šibka kovina, Žilavost, Žlahtni plin, Časovnica odkritij kemijskih elementov, Barij, Barva, Blok periodnega sistema, Brom, Didušikov oksid, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dušik, Dušikov monoksid, Električni prevodnik, Elektron, Elektronegativnost, Elektronska afiniteta, Elektronska lupina, Ernest Rutherford, Evropa, Flerovij, Fluor, Fosfor, Galij, Gay-Lussacov zakon, Germanij, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Halogen, Helij, Henry Moseley, Ion, Ionizacijska energija, Izotop, Jöns Jacob Berzelius, Jedrski reaktor, Jod, John Newlands, John William Strutt Rayleigh, Joseph John Thomson, Kalcij, ..., Kemija, Kemijski element, Kisik, Klor, Kovalentna vez, Kovina, Lantanoidi, Livermorij, Lothar Meyer, Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo, Nekovina, Neon, Nevtron, Oganeson, Ogljik, Ogljikov monoksid, Oksid, Oksidacijsko stanje, Orbitala, Perioda periodnega sistema, Plin, Plutonij, Polkovina, Polprevodnik, Prehodni element, Prostornina, Proton, Prvobitni nuklid, Raderfordij, Radioaktivni izotop, Radioaktivnost, Razširitev periodnega sistema elementov, Rentgenski žarki, Robert Boyle, Rusi, Selen, Skandij, Skandijeva skupina, Skupina periodnega sistema, Snov, Spojina, Springer Science+Business Media, Stanislao Cannizzaro, Stroncij, Telur, Torij, Trdnost, Valenca, Voda, Vodik, Vrstno število, William Ramsay, Zemljoalkalijska kovina, Znanstvenik. Razširi indeks (54 več) »
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Aktinoidi · Poglej več »
Alfred Werner
Alfred Werner, švicarski kemik, * 12. december 1866, Mulhouse, Alzacija, † 15. november 1919.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Alfred Werner · Poglej več »
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Alkalijska kovina · Poglej več »
Amedeo Avogadro
''Mémoire sur les chaleurs spécifiques'' Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič, kemik in fizik, * 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Amedeo Avogadro · Poglej več »
Americij
Americij (americium) je kemijski element, ki ga je leta 1944 odkril Glenn Theodore Seaborg.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Americij · Poglej več »
Amfoternost
Amfoternost je lastnost snovi, da lahko reagira kot kislina ali kot baza.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Amfoternost · Poglej več »
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Antoine Lavoisier · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Atom · Poglej več »
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Atomska teža · Poglej več »
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Atomski polmer · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Atomsko jedro · Poglej več »
Šibka kovina
Šibke kovine ali po-prehodne kovine ali kovine iz bloka p so razred kemijskih elementov, ki so v periodnem sistemu elementov umeščeni desno od prehodnih kovin.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Šibka kovina · Poglej več »
Žilavost
Žílavost je lastnost materialov da se težko zlomijo, ko nanje delujejo zunanje sile.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Žilavost · Poglej več »
Žlahtni plin
Žlahtni plini so elementi 18.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Žlahtni plin · Poglej več »
Časovnica odkritij kemijskih elementov
Odkritje 118 kemijskih elementov, za katere je znano, da obstajajo v letu 2021, je predstavljeno v kronološkem vrstnem redu.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Časovnica odkritij kemijskih elementov · Poglej več »
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Barij · Poglej več »
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Barva · Poglej več »
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Blok periodnega sistema · Poglej več »
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Brom · Poglej več »
Didušikov oksid
Molekula smejalnega plina Didušikov oksid, znan tudi kot smejalni ali rajni plin ali dušikov oksidul ima kemijsko formulo N2O.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Didušikov oksid · Poglej več »
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Dimitrij Ivanovič Mendelejev · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Dušik · Poglej več »
Dušikov monoksid
Dušikov monoksid je kemična spojina dušika in kisika s formulo NO.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Dušikov monoksid · Poglej več »
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Električni prevodnik · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Elektron · Poglej več »
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Elektronegativnost · Poglej več »
Elektronska afiniteta
Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Elektronska afiniteta · Poglej več »
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Novo!!: Periodni sistem elementov in Elektronska lupina · Poglej več »
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Ernest Rutherford · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Evropa · Poglej več »
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Flerovij · Poglej več »
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Fluor · Poglej več »
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Fosfor · Poglej več »
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Galij · Poglej več »
Gay-Lussacov zakon
Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Gay-Lussacov zakon · Poglej več »
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Germanij · Poglej več »
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Goldschmidtovo razvrščanje elementov · Poglej več »
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Halogen · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Helij · Poglej več »
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Novo!!: Periodni sistem elementov in Henry Moseley · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Ion · Poglej več »
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Ionizacijska energija · Poglej več »
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Izotop · Poglej več »
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Jöns Jacob Berzelius · Poglej več »
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Novo!!: Periodni sistem elementov in Jedrski reaktor · Poglej več »
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Jod · Poglej več »
John Newlands
John Newlands, angleški kemik, * 26. november 1837, London, Združeno kraljestvo, † 29. julij 1898, London.
Novo!!: Periodni sistem elementov in John Newlands · Poglej več »
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
Novo!!: Periodni sistem elementov in John William Strutt Rayleigh · Poglej več »
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Joseph John Thomson · Poglej več »
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Kalcij · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Kemija · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Kemijski element · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Kisik · Poglej več »
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Klor · Poglej več »
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Kovalentna vez · Poglej več »
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Kovina · Poglej več »
Lantanoidi
Lantanoidi prej Lantanídi (tudi rédke zêmlje ali rédke prvíne) so skupina 14 redko-zemeljskih kemijskih elementov, ki v periodnem sistemu ležijo med lantanom in iterbijem, se pravi tistih, katerih atomska števila so med 57 in vključno 70.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Lantanoidi · Poglej več »
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Livermorij · Poglej več »
Lothar Meyer
Julius Lothar Meyer, nemški kemik, * 19. avgust 1830, Varel, † 11. april 1895, Tübingen.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Lothar Meyer · Poglej več »
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo (angleško The International Union of Pure and Applied Chemistry, kratica IUPAC) je mednarodna nevladna organizacija ustanovljena leta 1919 posvečena napredku kemije.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo · Poglej več »
Nekovina
Nekovina je kemijski element, ki nima značilnega kovinskega sijaja, slabo prevaja električni tok in toploto.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Nekovina · Poglej več »
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Neon · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Nevtron · Poglej več »
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Oganeson · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Ogljik · Poglej več »
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Ogljikov monoksid · Poglej več »
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Oksid · Poglej več »
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Oksidacijsko stanje · Poglej več »
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Orbitala · Poglej več »
Perioda periodnega sistema
Periodni sistem kemijskih elementov Perioda periodnega sistema je vrstica periodnega sistema elementov, ki je urejena tako, da so elementi s sorodnimi kemijskimi lastnostmi zapisani v isti vertikalni koloni – skupini periodnega sistema.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Perioda periodnega sistema · Poglej več »
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Plin · Poglej več »
Plutonij
Plutónij je radioaktiven kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pu in atomsko število 94.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Plutonij · Poglej več »
Polkovina
Pólkovína ali metaloíd je tisti kemijski element, katerega ionizacijske in vezne lastnosti so med lastnostmi kovin in nekovin.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Polkovina · Poglej več »
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Polprevodnik · Poglej več »
Prehodni element
Prehodni elementi, tudi prehodne kovine, so skupen izraz za 38 elementov v stolpcih 3–12 periodnega sistema elementov.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Prehodni element · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Prostornina · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Proton · Poglej več »
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Prvobitni nuklid · Poglej več »
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Raderfordij · Poglej več »
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Radioaktivni izotop · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Radioaktivnost · Poglej več »
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Razširitev periodnega sistema elementov · Poglej več »
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Novo!!: Periodni sistem elementov in Rentgenski žarki · Poglej več »
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Robert Boyle · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Rusi · Poglej več »
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Selen · Poglej več »
Skandij
Skandij je kemični element s simbolom Sc in atomskim številom 21.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Skandij · Poglej več »
Skandijeva skupina
V 3. ali skandijevo skupino elementov spadajo elementi iz tretje kolone periodnega sistema elementov.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Skandijeva skupina · Poglej več »
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Skupina periodnega sistema · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Snov · Poglej več »
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Spojina · Poglej več »
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Springer Science+Business Media · Poglej več »
Stanislao Cannizzaro
Stanislao Cannizzaro, italijanski kemik, * 13. julij 1826, † 10. maj 1910.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Stanislao Cannizzaro · Poglej več »
Stroncij
Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Stroncij · Poglej več »
Telur
Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Telur · Poglej več »
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Torij · Poglej več »
Trdnost
Tŕdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Trdnost · Poglej več »
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Valenca · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Voda · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Vodik · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Vrstno število · Poglej več »
William Ramsay
Sir William Ramsay, škotski kemik, * 2. oktober 1852, Glasgow, Škotska, † 23. julij 1916, High Wycombe, Buckinghamshire, Anglija.
Novo!!: Periodni sistem elementov in William Ramsay · Poglej več »
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Zemljoalkalijska kovina · Poglej več »
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Novo!!: Periodni sistem elementov in Znanstvenik · Poglej več »
Preusmerja sem:
PSE, Periodni sistem, Skupine v periodi, Zgodovina periodnega sistema.
