Odpri v Google MapsKazalo
17 odnosi: Benediktinci, Canterbury, Elizabeta I. Angleška, Ethelbert Kentski, Henrik VIII. Angleški, Jakob I. Angleški, Karel I. Angleški, Kent, Knut Veliki, Križni hodnik, Papež Gregor I., Refektorij, Relikvija, Rokopis, Skriptorij, Vhodno poslopje, Viljem Osvajalec.
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Benediktinci
Canterbury
Canterbury je zgodovinsko angleško stolno mesto, ki leži v središču okrožja City of Canterbury, lokalno okrožje vlade Kenta v Angliji.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Canterbury
Elizabeta I. Angleška
Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Elizabeta I. Angleška
Ethelbert Kentski
Ethelbert Kentski (tudi Æthelbert, stara angleščina Æðelberht, izgovarjaj.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Ethelbert Kentski
Henrik VIII. Angleški
Henrik VIII. (angleško Henry VIII), angleški kralj, lord Irske in irski kralj, * 28. junij 1491, Palača Platentia, Greenwich, Anglija, † 28. januar 1547, Palača Whitehall, London, Anglija.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Henrik VIII. Angleški
Jakob I. Angleški
Jakob, kralj Anglije kot Jakob I. in kralj Škotske kot Jakob VI., * 19. junij, 1566, † 27. marec, 1625 Jakob je bil sin kraljice Marije Škotske in Henrika Stuarta, lorda Darnleya ter prapravnuk irskega lorda in angleškega kralja Henrika VII., zato je kasneje nasledil vse tri prestole - Angleškega, Irskega in Škotskega.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Jakob I. Angleški
Karel I. Angleški
Karel I., monarh treh kraljestev Angleške, Škotske in Irske, * 19. november 1600, palača Dunfermline, Dunfermline, Škotska, † 30. januar 1649, palača Whitehall, London, Anglija.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Karel I. Angleški
Kent
Lega grofije v Angliji Polje s cvetovi maka na območju gričevja Downs Gozd Hoad ob cesti Etchden Kent je grofija v jugovzhodni Angliji in ena od grofij, ki obkrožajo London.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Kent
Knut Veliki
Knut Veliki (staronordijsko Knútr inn ríki, okoli 994/995–. Retrieved 21 January 2016.12. november 1035) je bil kralj Anglije (1014–1035), Danske (1016–1035), Norveške (1028–1035) in guverner Schleswiga in Pomeranije.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Knut Veliki
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Križni hodnik
Papež Gregor I.
Sveti Gregor I. Veliki ali tudi Gregorij Veliki; benediktinec, cerkveni učitelj, cerkveni oče, papež in svetnik rimskokatoliške Cerkve; * okrog 540 Rim, † 12. marec 604, Rim.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Papež Gregor I.
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Refektorij
Relikvija
svetega Demetrija, katedrala v Solunu, Grčija Relikvija (latinsko reliquiae.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Relikvija
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Rokopis
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Skriptorij
Vhodno poslopje
Vhodno poslopje ali vhodni stolp, tudi vhodna vrata je v arhitekturni terminologiji zgradba, ki obdaja ali spremlja prehod v grad, dvorec, trdnjavo, mesto in druge objekte (npr. most).
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Vhodno poslopje
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Poglej Opatija svetega Avguština, Canterbury in Viljem Osvajalec