Hitreje kot brskalnik!
47 odnosi: Aarhus, Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Dan, Danci, Daniel Gabriel Fahrenheit, Danska, Francoska akademija znanosti, Ganimed (luna), Giovanni Domenico Cassini, Hitrost svetlobe, Jean-Felix Picard (astronom), Jo (luna), Jupiter, Jutlandija, København, Kroženje, Krog, Luna, Lunini kraterji, Matematika, Meteorologija, Meter, Minuta, Naravni satelit, Nebesno telo, Observatorij Pariz, Opozicija (astronomija), Pariz, Profesor, Razdalja, Sekunda, Sonce, Termometer, Tycho Brahe, Udarni krater, Univerza, Univerza v Københavnu, Uraniborg, Zemlja, Zemljepisna dolžina, 1644, 1710, 19. september, 25. september.
Aarhus
Aarhus (uradno črkovano Århus od leta 1948 do 1. januarja 2011) je drugo največje mesto na Danskem in sedež občine Aarhus.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Aarhus · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Asteroid · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Astronom · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Astronomija · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Dan · Poglej več »
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Danci · Poglej več »
Daniel Gabriel Fahrenheit
Fahrenheitova rojstna hiša Daniel Gabriel Fahrenheit, poljsko-nemški fizik, * 24. maj 1686, Gdansk, Poljska, † 16. september 1736, Haag, Nizozemska.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Daniel Gabriel Fahrenheit · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Danska · Poglej več »
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Francoska akademija znanosti · Poglej več »
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Ganimed (luna) · Poglej več »
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Jean-Felix Picard (astronom) · Poglej več »
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Jo (luna) · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Jupiter · Poglej več »
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Jutlandija · Poglej več »
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in København · Poglej več »
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Kroženje · Poglej več »
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Krog · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Luna · Poglej več »
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Lunini kraterji · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Matematika · Poglej več »
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Meteorologija · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Meter · Poglej več »
Minuta
Minúta je.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Minuta · Poglej več »
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Naravni satelit · Poglej več »
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Nebesno telo · Poglej več »
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Observatorij Pariz · Poglej več »
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Opozicija (astronomija) · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Pariz · Poglej več »
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Profesor · Poglej več »
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Razdalja · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Sekunda · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Sonce · Poglej več »
Termometer
Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Termometer · Poglej več »
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Tycho Brahe · Poglej več »
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Udarni krater · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Univerza · Poglej več »
Univerza v Københavnu
Univerza v Københavnu je javna univerza v danski prestolnici København.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Univerza v Københavnu · Poglej več »
Uraniborg
Brahejev Uraniborg iz njegove knjige ''Astronomiae instauratae mechanica'' (1598) Glavna zgradba de Brahejevega Uraniborga iz Blaeujevega ''Velikega Atlasa'' (1663) Uraniborg je bil danski astronomski observatorij in alkimistični laboratorij, ki ga je ustanovil in vodil danski astronom, astrolog in alkimist Tycho de Brahe.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Uraniborg · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Zemlja · Poglej več »
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Novo!!: Ole Christensen Rømer in Zemljepisna dolžina · Poglej več »
1644
1644 (MDCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in 1644 · Poglej več »
1710
1710 (MDCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in 1710 · Poglej več »
19. september
19.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in 19. september · Poglej več »
25. september
25.
Novo!!: Ole Christensen Rømer in 25. september · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ole Christensen Roemer, Ole Roemer, Ole Rømer, Roemer, Rømer.
