Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: Avstrija, Škofiče, Šmarjeta v Rožu, Štalenska gora, Žihpolje, Žrelec, Bilčovs, Bistrica v Rožu, Borovlje, Celovško polje, Celovec, Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Grabštanj, Gure, Hodiše, Južna Koroška (Avstrija), Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Kotmara vas, Kriva Vrba, Možberk, Nemščina, Osojske Ture, Otok, Koroška, Podjuna, Pokrče, Poreče, Koroška, Rož, Sele, Avstrija, Slovenščina, Teholica, Vrbsko jezero.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Avstrija · Poglej več »
Škofiče
Škofiče (nemško: Schiefling am Wörthersee) so dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Škofiče · Poglej več »
Šmarjeta v Rožu
Šmarjeta v Rožu (nemško: Sankt Margareten in Rosental) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Šmarjeta v Rožu · Poglej več »
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu. Marko Pernhart, železarna, Frajnberk onstran Krke, olje na platnu Štalenska gora (Magdalensberg, tudi Helenenberg, Štalenski vrh ali Magdalenska gora) je 1059 mnm visoka gora z arheološkim najdiščem nad Gosposvetskim in nad Celovškim poljem v Avstriji ter istoimenska dvojezična občina na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Štalenska gora · Poglej več »
Žihpolje
Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv. Lenarta v Humčah Smeriče Žihpolje (nem.: Maria Rain) je občina z 2.374 prebivalci (stanje 1.1.2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Žihpolje · Poglej več »
Žrelec
Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok. 8.000 prebivalcev) z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v okraju Celovec-dežela na Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Žrelec · Poglej več »
Bilčovs
Bilčovs (nemško: Ludmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Bilčovs · Poglej več »
Bistrica v Rožu
Bistrica v Rožu (nemško Feistriz im Rosental) je naselje s približno 1150 prebivalci in trška občina z okoli 2.500 prebivalci v spodnjem delu Roža na Koroškem, v okraju Celovec-dežela.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Bistrica v Rožu · Poglej več »
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Borovlje · Poglej več »
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Celovško polje · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Celovec · Poglej več »
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Gospa Sveta · Poglej več »
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Gosposvetsko polje · Poglej več »
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Grabštanj · Poglej več »
Gure
* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Gure · Poglej več »
Hodiše
Hodiše (nemško Keutschach) so urbano naselje in sedež istoimenske občine (nemško Keutschach am See) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Hodiše · Poglej več »
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Južna Koroška (Avstrija) · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Koroški Slovenci · Poglej več »
Kotmara vas
Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Kotmara vas · Poglej več »
Kriva Vrba
Kriva Vrba - uradno Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru (nemško Krumpendorf am Wörther See) je naselje in občinsko središče z okoli 3.300 prebivalci na severnem delu Vrbskega jezera 7 km zahodno od Celovca, Koroška.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Kriva Vrba · Poglej več »
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Možberk · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Nemščina · Poglej več »
Osojske Ture
Osojske Ture, ljudsko tudi Turje (nemško: Ossiacher Tauern) so gozdnato pogorje na srednjem Koroškem, med Osojskim jezerom na severozahodu in Vrbskim jezerom na jugovzhodu.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Osojske Ture · Poglej več »
Otok, Koroška
Otok ob Vrbskem jezeru (nemško: Maria Wörth) je občina na zgodovinsko dvojezičnem področju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Otok, Koroška · Poglej več »
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Podjuna · Poglej več »
Pokrče
Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Pokrče · Poglej več »
Poreče, Koroška
Poreče (uradno Poreče ob Vrbskem jezeru, nemško Pörtschach am Wörthersee) so zgodovinsko dvojezična občina v okraju Celovec-dežela s skoraj 3.000 prebivalci na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Poreče, Koroška · Poglej več »
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Rož · Poglej več »
Sele, Avstrija
Sele so občina v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem ob meji s Slovenijo.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Sele, Avstrija · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Slovenščina · Poglej več »
Teholica
Teholica (tudi Dholica, uradno Teholica ob Vrbskem jezeru) je občina na zgodovinsko dvojezičnem območju Južne Koroške, v okraju Celovec-dežela.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Teholica · Poglej več »
Vrbsko jezero
Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Okraj Celovec-dežela in Vrbsko jezero · Poglej več »
Preusmerja sem:
Celovec-dežela, Okraj Celovec-Okolica.
