Kazalo
77 odnosi: Alfa, Angleščina, Anglija, Škotska, Babilonski stolp, Beta, Bezeg, Bor (drevo), Bršljanovke, Breza, Cornwall, Devon (otok), Digama, Dvoglasnik, Fonologija, Galci, Glina, Grška abeceda, Grmovnica, Hrast, Indoevropski jeziki, Ingot, Irci, Irska, Irska gelščina, Italija, Jelša (rod), Jeleni, Jelka (rod), Jesen (drevo), Kamen, Komolec, Kosmulja, Kovina, Krščanstvo, Latinščina, Latinica, Man, Nektar, Norveščina, Papež Celestin I., Pembrokeshire, Pikti, Piktijščina, Pisava, Praprotnice, Rdeča, Rimska Britanija, Rimsko cesarstvo, Runa, ... Razširi indeks (27 več) »
- Abeceda
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Ogamska pisava in Alfa
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Ogamska pisava in Angleščina
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ogamska pisava in Anglija
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Ogamska pisava in Škotska
Babilonski stolp
Babilonski stolp (hebrejsko: מִגְדַּל בָּבֶל, Migdal Bavel) bi naj bila znamenita stavba v antičnem mestu Babilon.
Poglej Ogamska pisava in Babilonski stolp
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Ogamska pisava in Beta
Bezeg
Bezeg (znanstveno ime Sambucus) je rod grmovnic ali nizkih dreves, ki vsebuje med 5 do 30 različnih vrst.
Poglej Ogamska pisava in Bezeg
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Ogamska pisava in Bor (drevo)
Bršljanovke
Bršljanovke (Araliaceae) je družina rastlin iz reda Apiales.
Poglej Ogamska pisava in Bršljanovke
Breza
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.
Poglej Ogamska pisava in Breza
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Ogamska pisava in Cornwall
Devon (otok)
Devon (inuitsko Tatlurutit) je eden od kanadskih arktičnih otokov na severu Kanade, del zveznega ozemlja Nunavut, ki leži južno od otoka Ellesmere in zahodno od Baffinovega zaliva, na jugu pa ga Lancastrov preliv ločuje od Baffinovega otoka.
Poglej Ogamska pisava in Devon (otok)
Digama
Digama (velika črka Ϝ, mala črka ϝ) je starinska grška črka, ki ni vključena v standardno grško abecedo.
Poglej Ogamska pisava in Digama
Dvoglasnik
Dvóglásnik ali diftóng je samoglasniški glasnik (fonem) z drsnim izgovorom med dvema izgovornima točkama, od katerih je ena lahko težiščna, na primer au v nemščini ali ie in ei v dolenjščini, ei in ou v prekmurščini.
Poglej Ogamska pisava in Dvoglasnik
Fonologija
Fonologíja je jezikoslovna veda o glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.
Poglej Ogamska pisava in Fonologija
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Ogamska pisava in Galci
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Ogamska pisava in Glina
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Ogamska pisava in Grška abeceda
Grmovnica
Grm leske spomladi Grmovnica ali grm je v hortikulturi lesnata rastlina z več debli.
Poglej Ogamska pisava in Grmovnica
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Ogamska pisava in Hrast
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Ogamska pisava in Indoevropski jeziki
Ingot
Aluminijev ingot Ingot je kos razmeroma čistega materiala, običajno kovine, ulitega v obliko, primerno za shranjevanje in nadaljnjo obdelavo.
Poglej Ogamska pisava in Ingot
Irci
Irci so keltski narod, ki izvira z Irske.
Poglej Ogamska pisava in Irci
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ogamska pisava in Irska
Irska gelščina
Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Ogamska pisava in Irska gelščina
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ogamska pisava in Italija
Jelša (rod)
Jelša (znanstveno ime Alnus) je rod listopadnih dreves iz družine brezovk.
Poglej Ogamska pisava in Jelša (rod)
Jeleni
Jeleni (znanstveno ime Cervidae) so se prvič pojavili v začetku oligocena.
Poglej Ogamska pisava in Jeleni
Jelka (rod)
Iglice vrste ''Abies grandis'' (velika jelka) Cel in razstavljen storž vrste ''Abies borisii-regis'' (bolgarska jelka) Iglice vrste ''Abies alba'' (navadna jelka) Jélka (znanstveno ime Abies) je rod v družini borovk.
Poglej Ogamska pisava in Jelka (rod)
Jesen (drevo)
Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.
Poglej Ogamska pisava in Jesen (drevo)
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Ogamska pisava in Kamen
Komolec
Pri človeku in drugih prvakih je komolčni sklep sinovialni sklep med nadlahtnico v nadlakti ter podlahtnico in koželjnico v podlakti.
Poglej Ogamska pisava in Komolec
Kosmulja
Kosmúlja (znanstveno ime Ribes uva-crispa; syn. R. grossularia) je grmovnica iz rodu grozdičja.
Poglej Ogamska pisava in Kosmulja
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Ogamska pisava in Kovina
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Ogamska pisava in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Ogamska pisava in Latinščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Ogamska pisava in Latinica
Man
Otok Man (manško Ellan Vannin, angleško Isle of Man) je otok v Irskem morju, ki spada neposredno pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva.
Poglej Ogamska pisava in Man
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Ogamska pisava in Nektar
Norveščina
Norveščina je jezik iz germanske jezikovne skupine indoevropske družine jezikov.
Poglej Ogamska pisava in Norveščina
Papež Celestin I.
Celestin I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje (Kampanija, Italija, Zahodno Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 10. september 422; † 27. julij 432 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Ogamska pisava in Papež Celestin I.
Pembrokeshire
Pembrokeshire (valižansko Sir Benfro) je okrožje na jugozahodu Walesa.
Poglej Ogamska pisava in Pembrokeshire
Pikti
Pikti so bili plemenska konfederacija narodov, ki so živeli v današnji vzhodni in severni Škotski v času pozne železne dobe in zgodnjega srednjega veka.
Poglej Ogamska pisava in Pikti
Piktijščina
Piktijščina je izumrl keltski jezik, ki so ga nekoč govorili na območju Velike Britanije.
Poglej Ogamska pisava in Piktijščina
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Ogamska pisava in Pisava
Praprotnice
Praprotnice so deblo rastlin z okrog 20.000 vrstami.
Poglej Ogamska pisava in Praprotnice
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Ogamska pisava in Rdeča
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Ogamska pisava in Rimska Britanija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Ogamska pisava in Rimsko cesarstvo
Runa
kamnu iz Röka. Rúna je pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen.
Poglej Ogamska pisava in Runa
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Ogamska pisava in Samoglasnik
Sičnik
Síčnik je soglasnik, in sicer nezvočnik, tvorjen na sprednjem nebu s priporo (pripornik) ali z zaporo, ki preide v priporo (zlitnik).
Poglej Ogamska pisava in Sičnik
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Ogamska pisava in Soglasnik
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Ogamska pisava in Srednji vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Ogamska pisava in Starorimska civilizacija
Tisa (rod)
Tisa (znanstveno ime Taxus) je rod drobnih igličastih dreves ali grmovnic iz družine Taxaceae.
Poglej Ogamska pisava in Tisa (rod)
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Ogamska pisava in Unicode
Valižanščina
Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Ogamska pisava in Valižanščina
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ogamska pisava in Velika Britanija
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Ogamska pisava in Vikingi
Vinska trta
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.
Poglej Ogamska pisava in Vinska trta
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Ogamska pisava in Visoki srednji vek
Vrat
Vrat. Vrat (lat. collum) je del telesa med glavo in trupom; sestavlja ga sedem vratnih vretenc in mišice.
Poglej Ogamska pisava in Vrat
Vrba (drevo)
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.
Poglej Ogamska pisava in Vrba (drevo)
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Ogamska pisava in Wales
Zelišče
Zelišča, zelnate rastline oz.
Poglej Ogamska pisava in Zelišče
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Ogamska pisava in Zlato
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Poglej Ogamska pisava in 10. stoletje
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Poglej Ogamska pisava in 11. stoletje
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Ogamska pisava in 14. stoletje
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Ogamska pisava in 16. stoletje
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Poglej Ogamska pisava in 4. stoletje
400
400 (CD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ogamska pisava in 400
5. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje | 3. stoletje | 4. stoletje | 5.
Poglej Ogamska pisava in 5. stoletje
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej Ogamska pisava in 6. stoletje
600
600 (DC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Ogamska pisava in 600
8. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.
Poglej Ogamska pisava in 8. stoletje
Glej tudi
Abeceda
Prav tako znan kot Ogam, Ogham craobh.