Kazalo
38 odnosi: Baltoslovanski jeziki, Bastarni, Burgundi, Buri (germansko pleme), Danska, Gepidi, Germani, Germanski jeziki, Gotščina, Goti, Grevtungi, Hari, Hasdingi, Heruli, Jezikoslovje, Jordan (zgodovinar), Krim (polotok), Krimski Goti, Laba, Lemovi, Lugi, Norveška, Odra, Ostrogoti, Pavel Diakon, Plinij starejši, Prokopij iz Cezareje, Publij Kornelij Tacit, Rogaland, Rugi, Silingi, Skandinavija, Skiri, Tervingi, Toponomastika, Vandali, Visla, Vizigoti.
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Baltoslovanski jeziki
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Bastarni
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Burgundi
Buri (germansko pleme)
Karpatih Buri so bili germansko pleme, omenjeno v Tacitovi Germaniji, kjer so sprva "zaprli hrbet" Markomanom in Kvadom na Češkem in Moravskem.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Buri (germansko pleme)
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Danska
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Gepidi
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Germani
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Germanski jeziki
Gotščina
Gotščina (*gutisko razda) je izumrl germanski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Gotov in še posebej Vizigotov.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Gotščina
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Goti
Grevtungi
Grevtungi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Grevtungi
Hari
Ime Hari je različica imena Henrik.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Hari
Hasdingi
Hasdingi so bili eno od vandalskih ljudstev v rimski dobi.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Hasdingi
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Heruli
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Jezikoslovje
Jordan (zgodovinar)
Justijnijan I. Jordan (grško, Iordánis o Alanós, slovensko Jordan Alan, latinsko ali) je bil bizantinski državni uradnik, verjetno gotskega porekla, ki je kasneje postal zgodovinar, * ni znano, † 6.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Jordan (zgodovinar)
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Krim (polotok)
Krimski Goti
Krimski Goti so bila skupina gotskih plemen, ki so po selitvi Gotov na zahod ostala na ozemlju okrog Črnega morja, predvsem na polotoku Krimu.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Krimski Goti
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Laba
Lemovi
Rugijcev, ki so živeli v bližini Lemovijcev. Lemovi so bili germansko pleme, ki ga je Tacit poimenoval le enkrat v poznem 1.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Lemovi
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Lugi
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Norveška
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Odra
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Ostrogoti
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Pavel Diakon
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Plinij starejši
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Prokopij iz Cezareje
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Publij Kornelij Tacit
Rogaland
Rogaland je okrožje regije Zahodna Norveška, ki meji na Severno morje na zahodu in okraje Vestland na severu, Vestfold og Telemark na vzhodu ter Agder na vzhodu in jugovzhodu.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Rogaland
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Rugi
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Silingi
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Skandinavija
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Skiri
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Tervingi
Toponomastika
Toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime) je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen (toponimov).
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Toponomastika
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Vandali
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Visla
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Vzhodnogermanski jeziki in Vizigoti
Prav tako znan kot Odrsko - vislski germanski jeziki.