Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Bitka za Przemyśl

Index Bitka za Przemyśl

Bitka za Przemyśl (tudi obleganje Przemyśla) je ena največjih obleganj prve svetovne vojne, ki je predstavljalo uničujoči poraz za Avstro-Ogrsko.

48 odnosi: Artilerija, Avstro-Ogrska, Šlezija, Balon, Franz Conrad von Hötzendorf, Galicija, Gasilec, Generalmajor (Avstro-Ogrska), Jaroslav, Karpati, Lvov, Nemško cesarstvo, Nikolaj II. Ruski, Obleganje, Ogrska, Paul von Hindenburg, Poljska, Prva svetovna vojna, Radko Dimitrijev, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Seznam bitk, Svetozar Borojević von Bojna, The New York Times, Trdnjava Przemyśl, Varšava, Vojaška policija, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Zračna pošta, 10. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska), 10. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 11. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska), 11. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 16. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska), 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 18. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 2. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska), 2. honvedski poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 2. tirolski lovski polk (Avstro-Ogrska), 21. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 23. honvedska pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 33. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 34. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 35. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 5. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska), 7. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska), 8. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska), 9. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska).

Artilerija

Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Artilerija · Poglej več »

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Avstro-Ogrska · Poglej več »

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Šlezija · Poglej več »

Balon

Balon s košaro za potnike Napihovanje balona na vroč zrak Balon je fleksibilna vreča, ki je po navadi napolnjena s toplim zrakom.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Balon · Poglej več »

Franz Conrad von Hötzendorf

Franz Conrad von Hötzendorf, avstrijski feldmaršal, * 11. november 1852, Penzing, Dunaj, † 25. avgust 1925, Bad Mergentheim, Württenberg.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Franz Conrad von Hötzendorf · Poglej več »

Galicija

Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Galicija · Poglej več »

Gasilec

Babnem Polju Gasilec je psihofizično sposoben in ustrezno izurjen človek, katerega naloga je gasiti požare in pomagati ob naravnih in drugih nesrečah.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Gasilec · Poglej več »

Generalmajor (Avstro-Ogrska)

Oznaka čina generalmajorja k.u.k. Heera Generalmajor (izvirno Generalmajor, Vezérőrnagy; kratica GM) je bil najnižji generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski; vojaški zdravniki so imeli enakovredni čin generalnega štabnega zdravnika (General-Stabsartz) in avditorjii čin general-avditorja (General-Auditor).

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Generalmajor (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

Jaroslav

Jaroslav je moško osebno ime.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Jaroslav · Poglej več »

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Karpati · Poglej več »

Lvov

Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Lvov · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Nikolaj II. Ruski

Nikolaj II.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Nikolaj II. Ruski · Poglej več »

Obleganje

Konstantinopla leta 1453 je trajalo dva meseca Obleganje je vojaška ali policijska operacija, v kateri se nasprotnik v utrjenem objektu (mestu, trdnjavi, zgradbi, otoku...) zadržuje v popolnem ali delnem obroču.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Obleganje · Poglej več »

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Ogrska · Poglej več »

Paul von Hindenburg

Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Paul von Hindenburg · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Poljska · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Radko Dimitrijev

Radko Dimitrijev, bolgarski general, * 1859, † 1918.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Radko Dimitrijev · Poglej več »

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Ruski imperij · Poglej več »

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Sankt Peterburg · Poglej več »

Seznam bitk

Seznam bitk je krovni seznam seznamov bitk.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Seznam bitk · Poglej več »

Svetozar Borojević von Bojna

Svetozar Borojević de Bojna, avstro-ogrski maršal, * 13. december 1856, Mečenčani pri Kostajnici, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Hrvatska Kostajnica, Hrvaška), † 23. maj 1920, Celovec, Avstrija.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Svetozar Borojević von Bojna · Poglej več »

The New York Times

Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in The New York Times · Poglej več »

Trdnjava Przemyśl

Trdnjava Przemyśl (Festung Przemyśl; Twierdza Przemyśl) je bil fortifikacijski sistem dvanajstih trdnjav okoli mesta Przemyśl, ki je bil v posesti Avstro-Ogrske od sredine 19.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Trdnjava Przemyśl · Poglej več »

Varšava

Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Varšava · Poglej več »

Vojaška policija

Vojaška policija ČASTNO IN PREDANO! VOJAŠKA POLICIJA (VP) je vojaška služba znotraj oboroženih sil.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Vojaška policija · Poglej več »

Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)

Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

Zračna pošta

Ovojnica namenjena zračni poštni pošiljki Zračna pošta je način prenosa poštnih pošiljk z letalom.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in Zračna pošta · Poglej več »

10. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

10.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 10. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

10. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

10.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 10. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

11. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

11.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 11. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

11. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

11.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 11. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

16. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

16.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 16. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

17.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

18. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

18.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 18. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

2. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

2.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 2. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

2. honvedski poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska)

2.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 2. honvedski poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

2. tirolski lovski polk (Avstro-Ogrska)

2.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 2. tirolski lovski polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

21. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

21.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 21. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

23. honvedska pehotna divizija (Avstro-Ogrska)

23.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 23. honvedska pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

33. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

33.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 33. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

34. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

34.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 34. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

35. pehotni polk (Avstro-Ogrska)

35.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 35. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

5. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

5.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 5. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

7. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

7.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 7. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

8. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

8.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 8. honvedski pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

9. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska)

9.

Novo!!: Bitka za Przemyśl in 9. domobranski pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »

Preusmerja sem:

Bitka za Przemysl, Obleganje Przemysla, Obleganje Przemyśla.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »