Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Nikita Hruščov

Index Nikita Hruščov

Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.

57 odnosi: Anastas Mikojan, Berlinski zid, Bitka za Stalingrad, Destalinizacija, Donbas, Doneck, Druga svetovna vojna, Dwight David Eisenhower, Erich Honecker, Georgij Malenkov, Hladna vojna, Josif Stalin, Josip Broz - Tito, Jugoslavija, Kapitalizem, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunizem, Kremelj, Kremeljska orožarna, Kuba, Kubanska raketna kriza, Kurska oblast, Lavrentij Pavlovič Berija, Leonid Brežnjev, Ljudska republika Kitajska, Mao Cetung, Melanholija, Miokardni infarkt, Moskva, Nemška demokratična republika, Nikolaj Aleksandrovič Bulganin, O kultu osebnosti in njegovih posledicah, Oktobrska revolucija, Operacija Barbarossa, Papež Janez XXIII., Politik, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Richard Nixon, Ruščina, Ruska državljanska vojna, Ruski imperij, Rusko carstvo, Smrt in pogreb Josifa Stalina, Sovjetska zveza, Ukrajina, Vatikan, Velika čistka, Velika depresivna motnja, Vladimir Lenin, ..., Vzhodna Evropa, Walter Ulbricht, Združene države Amerike, 11. september, 17. april, 1894, 1971. Razširi indeks (7 več) »

Anastas Mikojan

Anastas Hovhannesi (Ivanovič) Mikojan, armenski (sovjetski) politik, * 25. november 1895, Sanahin, Ruski imperij (danes Armenija), † 21. oktober 1978, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Novo!!: Nikita Hruščov in Anastas Mikojan · Poglej več »

Berlinski zid

Potek Berlinskega zidu Berlinski zid (uradno ime, v prevodu antifašistična zaščitna ovira), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.

Novo!!: Nikita Hruščov in Berlinski zid · Poglej več »

Bitka za Stalingrad

Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka je bila ena od bitk druge svetovne vojne.

Novo!!: Nikita Hruščov in Bitka za Stalingrad · Poglej več »

Destalinizacija

Destalinizacijo je izvedel Nikita Hruščov. Destalinizacija je bila sestavljena iz vrste političnih reform v Sovjetski zvezi po smrti dolgoletnega predsednika Josifa Stalina leta 1953 in prihodu Nikite Hruščova na oblast istega leta.

Novo!!: Nikita Hruščov in Destalinizacija · Poglej več »

Donbas

UkrajiniDonbas (Донба́с, Donbas,; Донба́сс, Donbass) je zgodovinska, kulturna in gospodarska regija na jugovzhodu Ukrajine.

Novo!!: Nikita Hruščov in Donbas · Poglej več »

Doneck

Doneck (MFA:,, MFA) je mesto na vzhodu Ukrajine, glavno mesto istoimenske oblasti in istoimenskega rajona.

Novo!!: Nikita Hruščov in Doneck · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Nikita Hruščov in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dwight David Eisenhower

Dwight David »Ike« Eisenhower, ameriški general in politik, * 14. oktober 1890, Denison, Teksas, † 28. marec 1969, Washington, D.C. General armade Eisenhower je najbolj znan kot 34.

Novo!!: Nikita Hruščov in Dwight David Eisenhower · Poglej več »

Erich Honecker

Erich Honecker, nemški komunistični politik, * 25. avgust 1912, Neunkrichen, Nemško cesarstvo † 29. maj 1994, Santiago de Chile.

Novo!!: Nikita Hruščov in Erich Honecker · Poglej več »

Georgij Malenkov

Georgij Maksimilijanovič Malenkov, sovjetsko-ruski politik, * 6. december 1901, Orenburg, Ruski imperij, † 14. januar 1988, Moskva, Ruska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Nikita Hruščov in Georgij Malenkov · Poglej več »

Hladna vojna

Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.

Novo!!: Nikita Hruščov in Hladna vojna · Poglej več »

Josif Stalin

Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).

Novo!!: Nikita Hruščov in Josif Stalin · Poglej več »

Josip Broz - Tito

Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).

Novo!!: Nikita Hruščov in Josip Broz - Tito · Poglej več »

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Novo!!: Nikita Hruščov in Jugoslavija · Poglej več »

Kapitalizem

Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.

Novo!!: Nikita Hruščov in Kapitalizem · Poglej več »

Komunistična partija Sovjetske zveze

Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.

Novo!!: Nikita Hruščov in Komunistična partija Sovjetske zveze · Poglej več »

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Novo!!: Nikita Hruščov in Komunizem · Poglej več »

Kremelj

19. stoletju Smolenskega kremlja leta 1912 Kremelj (a) je ruska beseda za fortifikacijo (lahko je tako trdnjava, citadela ali grad), ki leži znotraj zgodovinskih mest v Rusiji.

Novo!!: Nikita Hruščov in Kremelj · Poglej več »

Kremeljska orožarna

Kremeljska orožarna, (rusko: Оружейная палата - Oružejnana palata, treba je razlikovati od Kremeljskega Arzenala) je eden najstarejših muzejev v Moskvi.

Novo!!: Nikita Hruščov in Kremeljska orožarna · Poglej več »

Kuba

Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.

Novo!!: Nikita Hruščov in Kuba · Poglej več »

Kubanska raketna kriza

Kubanska kriza (tudi Karibska kriza) je bil politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962.

Novo!!: Nikita Hruščov in Kubanska raketna kriza · Poglej več »

Kurska oblast

Kurska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.

Novo!!: Nikita Hruščov in Kurska oblast · Poglej več »

Lavrentij Pavlovič Berija

Lavrentij Pavlovič Berija (ლავრენტი პავლეს ძე ბერია, Lavrenti Pavles dze Beria, rusko Лавре́нтий Па́влович Бе́рия), sovjetski politik in vodja NKVD, * 29. marec 1899, Merheuli pri Suhumiju, Ruski imperij, † 23. december 1953, Moskva, Sovjetska zveza.

Novo!!: Nikita Hruščov in Lavrentij Pavlovič Berija · Poglej več »

Leonid Brežnjev

Leonid Iljič Brežnjev, sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamensko, Ruski imperij (zdaj Kamjanske, Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.

Novo!!: Nikita Hruščov in Leonid Brežnjev · Poglej več »

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Novo!!: Nikita Hruščov in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »

Mao Cetung

Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9. september 1976, Peking, Ljudska republika Kitajska.

Novo!!: Nikita Hruščov in Mao Cetung · Poglej več »

Melanholija

Albrecht Dürer, ''Melancholia I'' Melanholíja (grško: melancholía, dobesedno iz mélas - črn + kholé - žolč) je v splošnem stanje duševne potrtosti, malodušnosti oz.

Novo!!: Nikita Hruščov in Melanholija · Poglej več »

Miokardni infarkt

Miokardni infarkt oz.

Novo!!: Nikita Hruščov in Miokardni infarkt · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Novo!!: Nikita Hruščov in Moskva · Poglej več »

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Novo!!: Nikita Hruščov in Nemška demokratična republika · Poglej več »

Nikolaj Aleksandrovič Bulganin

Nikolaj Aleksandrovič Bulganin (rusko Никола́й Алекса́ндрович Булга́нин), sovjetski politik in maršal Sovjetske zveze, * 11. junij (30. maj, ruski koledar) 1895, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar 1975, Moskva, Sovjetska zveza.

Novo!!: Nikita Hruščov in Nikolaj Aleksandrovič Bulganin · Poglej več »

O kultu osebnosti in njegovih posledicah

destalinizacije O kultu osebnosti in njegovih posledicah, bolj znan kot Tajni govor, je bilo poročilo sovjetskega voditelja Nikite Hruščova, prvega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, na 20.

Novo!!: Nikita Hruščov in O kultu osebnosti in njegovih posledicah · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.

Novo!!: Nikita Hruščov in Oktobrska revolucija · Poglej več »

Operacija Barbarossa

Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.

Novo!!: Nikita Hruščov in Operacija Barbarossa · Poglej več »

Papež Janez XXIII.

Janez XXIII., rojen kot Angelo Giuseppe Roncalli, papež Rimskokatoliške cerkve od 28. oktobra 1958 do smrti, * 25. november 1881, Sotto il Monte, Bergamo, Italija, † 3. junij 1963, Vatikan.

Novo!!: Nikita Hruščov in Papež Janez XXIII. · Poglej več »

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Novo!!: Nikita Hruščov in Politik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Nikita Hruščov in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rdeča armada

Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.

Novo!!: Nikita Hruščov in Rdeča armada · Poglej več »

Richard Nixon

Richard Milhous Nixon, ameriški politik, * 9. januar 1913, Yorba Linda, Kalifornija, ZDA, † 22. april 1994, New York, ZDA.

Novo!!: Nikita Hruščov in Richard Nixon · Poglej več »

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Novo!!: Nikita Hruščov in Ruščina · Poglej več »

Ruska državljanska vojna

avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.

Novo!!: Nikita Hruščov in Ruska državljanska vojna · Poglej več »

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Novo!!: Nikita Hruščov in Ruski imperij · Poglej več »

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Novo!!: Nikita Hruščov in Rusko carstvo · Poglej več »

Smrt in pogreb Josifa Stalina

Stalinova pogrebna povorka na cesti Ohotni Rjad Josif Stalin, drugi vodja Sovjetske zveze, je umrl 5. marca 1953 v vasi Kuncevo blizu Moskve po možganski kapi. V njegovo čast je bil prirejen državni pogreb z razglašenim štiridnevnim narodnim žalovanjem.

Novo!!: Nikita Hruščov in Smrt in pogreb Josifa Stalina · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Nikita Hruščov in Sovjetska zveza · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Novo!!: Nikita Hruščov in Ukrajina · Poglej več »

Vatikan

Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.

Novo!!: Nikita Hruščov in Vatikan · Poglej več »

Velika čistka

Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.

Novo!!: Nikita Hruščov in Velika čistka · Poglej več »

Velika depresivna motnja

Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.

Novo!!: Nikita Hruščov in Velika depresivna motnja · Poglej več »

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21. januar 1924, Gorki pri Moskvi, Sovjetska zveza.

Novo!!: Nikita Hruščov in Vladimir Lenin · Poglej več »

Vzhodna Evropa

Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.

Novo!!: Nikita Hruščov in Vzhodna Evropa · Poglej več »

Walter Ulbricht

Walter Ulbricht (Ernst Paul Walter Ulbricht), nemški komunistični politik, * 30. junij 1893, Leipzig, Nemško cesarstvo, † 1. avgust 1973, Groß Dölln pri Templinu, Nemška demokratična republika.

Novo!!: Nikita Hruščov in Walter Ulbricht · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Nikita Hruščov in Združene države Amerike · Poglej več »

11. september

11.

Novo!!: Nikita Hruščov in 11. september · Poglej več »

17. april

17.

Novo!!: Nikita Hruščov in 17. april · Poglej več »

1894

1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Nikita Hruščov in 1894 · Poglej več »

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Nikita Hruščov in 1971 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Nikita Hruščev, Nikita Kruščev, Nikita Sergejevič Hruščov.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »