Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Nikita Hruščov

Index Nikita Hruščov

Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, † 11. september 1971, Moskva.

31 odnosi: Bitka za Stalingrad, Depresija, Družina, Generalporočnik, Josip Visarijonovič Džugašvili, KGB, Kijev, Kmet, Komunizem, Leonid Brežnjev, Melanholija, Moskovski kremelj, Moskva, Nemci, Oktobrska revolucija, Osnovna šola, Pogreb, Pokopališče Novodeviči, Moskva, Politični komisar, Politik, Prva svetovna vojna, Ruščina, Rusija, Sovjetska zveza, Ukrajina, Vojaški čini, Vrata, 11. september, 17. april, 1894, 1971.

Bitka za Stalingrad

Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka je bila ena od bitk druge svetovne vojne.

Novo!!: Nikita Hruščov in Bitka za Stalingrad · Poglej več »

Depresija

Depresija se lahko nanaša na pojme.

Novo!!: Nikita Hruščov in Depresija · Poglej več »

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Novo!!: Nikita Hruščov in Družina · Poglej več »

Generalporočnik

Generalporočnik je generalski vojaški čin, ki ne obstaja v Slovenski vojski.

Novo!!: Nikita Hruščov in Generalporočnik · Poglej več »

Josip Visarijonovič Džugašvili

Josip Visarijonovič Stalin (Iósif Vissariónovič Stálin), izvirno ime Ioseb Džugašvili (rusko Ио́сиф Джугашви́ли, Iósif Džugašvíli), ruski boljševiški revolucionar in drugi voditelj Sovjetske zveze gruzinskega rodu, * 6. december (9. december, ruski koledar) 1878, Gori, Tifliska gubernija, Ruski imperij (sedaj provinca Kartli, Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo-Bližnji pri Moskvi, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Novo!!: Nikita Hruščov in Josip Visarijonovič Džugašvili · Poglej več »

KGB

Komitet Gosudarstvenoj Bezopasnosti (kratica KGB; rusko Комите́т Госуда́рственной Безопа́сности (КГБ); slovensko Komite državne varnosti) je bila osrednja sovjetska varnostno-obveščevalna služba, ki so jo ustanovili 13. marca 1954 in razpustili 6. novembra 1991.

Novo!!: Nikita Hruščov in KGB · Poglej več »

Kijev

Kijev (ukrajinsko Київ (izgovor:Київ) je glavno in največje mesto Ukrajine. Je na severno-osrednjem delu države ob reki Dnipro. Po uradni oceni je imelo leta 2003 2.642.486 prebivalcev. Administrativno je Kijev samostojna občina, neodvisna od Kijevske óblasti, ki jo obkroža. Je tudi industrijsko, znanstveno, šolsko in kulturno središče Ukrajine ter eno najstarejših in najpomembnejših mest v Vzhodni Evropi.

Novo!!: Nikita Hruščov in Kijev · Poglej več »

Kmet

Kmèt je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvo in živinoreja).

Novo!!: Nikita Hruščov in Kmet · Poglej več »

Komunizem

Komunízem (lat. communis.

Novo!!: Nikita Hruščov in Komunizem · Poglej več »

Leonid Brežnjev

Leonid Iljič Brežnjev, sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamenskoe, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.

Novo!!: Nikita Hruščov in Leonid Brežnjev · Poglej več »

Melanholija

Albrecht Dürer, ''Melancholia I'' Melanholíja (grško: melancholía, dobesedno iz mélas - črn + kholé - žolč) je v splošnem stanje duševne potrtosti, malodušnosti oz.

Novo!!: Nikita Hruščov in Melanholija · Poglej več »

Moskovski kremelj

Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.

Novo!!: Nikita Hruščov in Moskovski kremelj · Poglej več »

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji.

Novo!!: Nikita Hruščov in Moskva · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Nikita Hruščov in Nemci · Poglej več »

Oktobrska revolucija

Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči od 24.

Novo!!: Nikita Hruščov in Oktobrska revolucija · Poglej več »

Osnovna šola

Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.

Novo!!: Nikita Hruščov in Osnovna šola · Poglej več »

Pogreb

Simona Gregorčiča leta 1906 Pogreb je obred, ki se izvaja po smrti osebe.

Novo!!: Nikita Hruščov in Pogreb · Poglej več »

Pokopališče Novodeviči, Moskva

Pokopališče Novodeviči pozimi Pokopališče Novodeviči (Новоде́вичье кла́дбище) je najbolj znano pokopališče v Moskvi, ki se nahaja zraven kraja svetovne dediščine samostana Novodeviči, ki je tretja najbolj obiskana turistična znamenitost v mestu.

Novo!!: Nikita Hruščov in Pokopališče Novodeviči, Moskva · Poglej več »

Politični komisar

Polítični komisár je bil naziv za častnika, ki ga je v vojaško enoto imenovala komunistična partija.

Novo!!: Nikita Hruščov in Politični komisar · Poglej več »

Politik

G20 Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Novo!!: Nikita Hruščov in Politik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Nikita Hruščov in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazík)) je slovanski jezik, ki ga govorijo predvsem v Rusiji, Belorusiji, Ukrajini, Kazahstanu in Kirgiziji, v večji meri pa tudi v drugih državah, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze.

Novo!!: Nikita Hruščov in Ruščina · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava; tudi Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija;,(v ruščini)) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Novo!!: Nikita Hruščov in Rusija · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тских Социалисти́ческих Респу́блик) je bila zveza socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Nikita Hruščov in Sovjetska zveza · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je obmorska država v Vzhodni Evropi, ki na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo.

Novo!!: Nikita Hruščov in Ukrajina · Poglej več »

Vojaški čini

Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.

Novo!!: Nikita Hruščov in Vojaški čini · Poglej več »

Vrata

Vrata so lahko.

Novo!!: Nikita Hruščov in Vrata · Poglej več »

11. september

11.

Novo!!: Nikita Hruščov in 11. september · Poglej več »

17. april

17.

Novo!!: Nikita Hruščov in 17. april · Poglej več »

1894

1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Nikita Hruščov in 1894 · Poglej več »

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Nikita Hruščov in 1971 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Nikita Hruščev, Nikita Sergejevič Hruščov.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »