Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Absolutna vrednost, Biologija, Divergentna vrsta, Ekonomija, Finance, Fizika, Geometrijsko zaporedje, Infinitezimalni račun, Kompleksno število, Končna množica, Kvadrat (geometrija), Limita zaporedja, Matematična konstanta, Matematični dokaz, Matematika, Množenje, Ničla, Računalništvo, Samopodobnost, Tehnika, Vrsta (matematika), Vsota, 1 (število).
Absolutna vrednost
realnega števila ''x'' Absolútna vrédnost (redko tudi módul) nekega realnega ali kompleksnega števila je v matematiki elementarna funkcija, ki predstavlja njegovo oddaljenost od številskega izhodišča (točke 0) na številski premici oziroma v kompleksni ravnini.
Novo!!: Geometrična vrsta in Absolutna vrednost · Poglej več »
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Novo!!: Geometrična vrsta in Biologija · Poglej več »
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Novo!!: Geometrična vrsta in Divergentna vrsta · Poglej več »
Ekonomija
Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.
Novo!!: Geometrična vrsta in Ekonomija · Poglej več »
Finance
Finance so gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi zadevami.
Novo!!: Geometrična vrsta in Finance · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Geometrična vrsta in Fizika · Poglej več »
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Novo!!: Geometrična vrsta in Geometrijsko zaporedje · Poglej več »
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Novo!!: Geometrična vrsta in Infinitezimalni račun · Poglej več »
Kompleksno število
1.
Novo!!: Geometrična vrsta in Kompleksno število · Poglej več »
Končna množica
Kônčna mnóžica je v matematiki množica s končnim številom elementov.
Novo!!: Geometrična vrsta in Končna množica · Poglej več »
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Novo!!: Geometrična vrsta in Kvadrat (geometrija) · Poglej več »
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Novo!!: Geometrična vrsta in Limita zaporedja · Poglej več »
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Novo!!: Geometrična vrsta in Matematična konstanta · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Geometrična vrsta in Matematični dokaz · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Geometrična vrsta in Matematika · Poglej več »
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Novo!!: Geometrična vrsta in Množenje · Poglej več »
Ničla
Beseda ničla ima več pomenov.
Novo!!: Geometrična vrsta in Ničla · Poglej več »
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Novo!!: Geometrična vrsta in Računalništvo · Poglej več »
Samopodobnost
Kochova krivulja ima, če jo povečujemo, neskončnokrat ponavljajočo samopodobnost trikotnika Sierpinskega Sámopodóbnost v matematiki ponazarja objekte, ki so strogo ali približno podobni delu samega sebe, kar pomeni, da ima celota enako obliko kot en ali več njenih delov.
Novo!!: Geometrična vrsta in Samopodobnost · Poglej več »
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Novo!!: Geometrična vrsta in Tehnika · Poglej več »
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Novo!!: Geometrična vrsta in Vrsta (matematika) · Poglej več »
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Novo!!: Geometrična vrsta in Vsota · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: Geometrična vrsta in 1 (število) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Geometrijska vrsta, Neskončna geometrična vrsta.
