Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Nemška zvezna dežela

Index Nemška zvezna dežela

Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.

40 odnosi: Armin Laschet, Baden, Baden-Württemberg, Bavarska, Berlin, Brandenburg, Bremen, Bremen (dežela), Düsseldorf, Dresden, Erfurt, Frankovska, Hamburg, Hannover, Hessen, Kiel, Magdeburg, Mainz, Markus Söder, München, Mecklenburg - Predpomorjanska, Mesto, Nemčija, Nemška demokratična republika, Občina, Porenje - Pfalška, Posarje, Potsdam, Pravo, Saška, Saška - Anhalt, Schleswig-Holstein, Severno Porenje - Vestfalija, Spodnja Saška, Stanislaw Tillich, Stuttgart, Suverenost, Turingija, Wiesbaden, Zakon.

Armin Laschet

Armin Laschet, nemški politik; * 18. februar 1961, Aachen.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Armin Laschet · Poglej več »

Baden

Baden je lahko.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Baden · Poglej več »

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Baden-Württemberg · Poglej več »

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Bavarska · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Berlin · Poglej več »

Brandenburg

Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije). Njeno glavno mesto je Potsdam, ki leži jugozahodno od Berlina. Na severu meji z Mecklenburgom - Predpomorjansko, na zahodu s Saško - Anhaltom, vmes kratek odsek s Spodnjo Saško, na jugu s Saško in na vzhodu preko državne meje na Odri in Nisi s Poljsko. Dežela Brandenburg v celoti obkroža nemško glavno mesto Berlin, vendar ga ne vključuje, ker ima nemška prestolnica prav tako status zvezne dežele, pač pa vključuje širše območje berlinske metropolitanske regije (Berlin-Brandenburg). Večja mesta so poleg Potsdama še Cottbus (Chóśebuz, središče spodnjih Lužiških Srbov), Frankfurt ob Odri, Eberswalde, Brandenburg an der Havel, Eisenhüttenstadt, Fürstenberg, Oranienburg, Bernau bei Berlin, Falkensee, Neuruppin in Wittenberge.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Brandenburg · Poglej več »

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Bremen · Poglej več »

Bremen (dežela)

Bremen je mestna dežela v Nemčiji z okoli 700.000 prebivalci.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Bremen (dežela) · Poglej več »

Düsseldorf

Nočni pogled na Düsseldorf, 2001 Düsseldorf je glavno mesto nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija in gospodarsko središče Nemčije.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Düsseldorf · Poglej več »

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Dresden · Poglej več »

Erfurt

Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Erfurt · Poglej več »

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Frankovska · Poglej več »

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Hamburg · Poglej več »

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Hannover · Poglej več »

Hessen

Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Hessen · Poglej več »

Kiel

Kiel je glavno in najbolj naseljeno mesto severne nemške države Schleswig-Holstein s skoraj 300.000 prebivalci in univerzo, ustanovljeno leta 1665.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Kiel · Poglej več »

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Magdeburg · Poglej več »

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Mainz · Poglej več »

Markus Söder

Markus Thomas Theodor Söder, nemški politik, * 5. januarja 1967, Nürnberg, Nemčija.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Markus Söder · Poglej več »

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in München · Poglej več »

Mecklenburg - Predpomorjanska

Mecklenburg - Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Mecklenburg - Predpomorjanska · Poglej več »

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Mesto · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Nemčija · Poglej več »

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Nemška demokratična republika · Poglej več »

Občina

Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Občina · Poglej več »

Porenje - Pfalška

Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Porenje - Pfalška · Poglej več »

Posarje

Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela, umeščena med deželo Porenje - Pfalška na severovzhodu, Francijo na jugozahodu, ima pa tudi zelo kratko mejo na severozahodu z Luksemburgom.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Posarje · Poglej več »

Potsdam

Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Potsdam · Poglej več »

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Pravo · Poglej več »

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Saška · Poglej več »

Saška - Anhalt

Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Saška - Anhalt · Poglej več »

Schleswig-Holstein

Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Schleswig-Holstein · Poglej več »

Severno Porenje - Vestfalija

Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Severno Porenje - Vestfalija · Poglej več »

Spodnja Saška

Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Spodnja Saška · Poglej več »

Stanislaw Tillich

Stanislaw Rudi Tillich (spodnjelužiško, nemški politik; * 10. april 1959, Neudörfel - Nowa Wjeska (pri Kamenz - Kamjencu) Od 28. maja 2008 do 12. decembra 2017 je bil po padcu zidu tretji predsednik vlade svobodne dežele Saške, in od maja 2008 do 9. decembra 2017 tudi predsednik saške CDU. Dne 18 Oktobra 2017 je objavil, da se z decembrom 2017 umika s položaja predsednika vlade. Od 1. novembra 2015 do 31.. oktobra 2016 je zasedal mesto 70. predsednika zveznega sveta (Bundesrat). Od septembra 2019 dalje je predsednik nadzornega sveta podjetja za lignit MIBRAG.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Stanislaw Tillich · Poglej več »

Stuttgart

Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Stuttgart · Poglej več »

Suverenost

Suverenost je izvirna oblast vladanja in ukazovanja (oblast, ki nad sabo nima nobene višje oblasti).

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Suverenost · Poglej več »

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Turingija · Poglej več »

Wiesbaden

Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Wiesbaden · Poglej več »

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Novo!!: Nemška zvezna dežela in Zakon · Poglej več »

Preusmerja sem:

Dežela (Nemčija), Dežele Nemčije, Nemška zvezna Dežela, Nemške dežele, Nemške zvezne dežele, Zvezna dežela (Nemčija), Zvezne dežele Nemčije.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »