Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Nemčija

Index Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

86 odnosi: Angela Merkel, Avstrija, Švica, Češka, Baden-Württemberg, Baltsko morje, Bavarska, Belgija, Berlin, Berlinski zid, Bilijon, Bonn, Brandenburška vrata, Brandenburg, Bremen (dežela), Bundeswehr, Danščina, Danska, Denar, Država, Druga svetovna vojna, Enklava in eksklava, Evro, Evropa, Evropska unija, Federacija, Francija, Frankfurt ob Majni, Frizijščina, Hamburg, Hessen, Industrija, Infrastruktura, Izobraževanje, Kapitalizem, Kmetijstvo, Lied der Deutschen, Lužiščina, Luksemburg, Mecklenburg-Predpomorjanska, Nemčija med letoma 1945 in 1949, Nemščina, Nemška demokratična republika, Nemška zvezna dežela, Nemško cesarstvo, Nizozemska, Oborožene sile, Parlamentarni sistem, Poljska, Porenje - Pfalška, ..., Posarje, Prusija, Prva svetovna vojna, Republika, Saška, Saška-Anhalt, Schleswig-Holstein, Severno morje, Severno Porenje-Vestfalija, Seznam suverenih držav, Socializem, Sovjetska zveza, Spodnja Saška, Sveto rimsko cesarstvo, Tretji rajh, Turingija, Verdunska pogodba, Viljem I., Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zgodovina Nemčije, Znak evra, Zvezna republika Nemčija (1949–1990), 1791, 18. januar, 1848, 1862, 1871, 1949, 1953, 1961, 1989, 1990, 23. maj, 25. marec, 3. oktober. Razširi indeks (36 več) »

Angela Merkel

Angela Dorothea Merkel (rojena Kasner), nemška političarka, * 17. julij 1954, Hamburg, Nemčija.

Novo!!: Nemčija in Angela Merkel · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: Nemčija in Avstrija · Poglej več »

Švica

Švicarska konfederacija je celinska zvezna država v Srednji Evropi.

Novo!!: Nemčija in Švica · Poglej več »

Češka

Češka (češko Česko), uradno Češka republika (češko Česká republika), je celinska država v srednji Evropi, ki meji na Nemčijo na zahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Novo!!: Nemčija in Češka · Poglej več »

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki se nahaja na jugozahodnem delu države.

Novo!!: Nemčija in Baden-Württemberg · Poglej več »

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Novo!!: Nemčija in Baltsko morje · Poglej več »

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² in 12,4 milijoni prebivalcev je najjužnejša in geografsko največja dežela današnje Nemčije in geografska regija.

Novo!!: Nemčija in Bavarska · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija, je država v severozahodni Evropi.

Novo!!: Nemčija in Belgija · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Nemčija in Berlin · Poglej več »

Berlinski zid

Potek berlinskega zidu Berlinski zid (nemško: Berliner Mauer), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.

Novo!!: Nemčija in Berlinski zid · Poglej več »

Bilijon

Bilijón je število, ki označuje milijon milijonov.

Novo!!: Nemčija in Bilijon · Poglej več »

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija v Nemčiji.

Novo!!: Nemčija in Bonn · Poglej več »

Brandenburška vrata

Brandenburška vrata Brandenburška vrata stojijo na zahodnem delu bivšega razdeljenega Berlina in predstavljajo razpoznaven simbol mesta.

Novo!!: Nemčija in Brandenburška vrata · Poglej več »

Brandenburg

Brandenburg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela. Njeno glavno mesto je Potsdam. Dežela Brandenburg obkroža Berlin, vendar ga ne vključuje.

Novo!!: Nemčija in Brandenburg · Poglej več »

Bremen (dežela)

Bremen je mestna dežela v Nemčiji.

Novo!!: Nemčija in Bremen (dežela) · Poglej več »

Bundeswehr

Bundeswehr je naziv za oborožene sile Nemčije, ki se delijo na.

Novo!!: Nemčija in Bundeswehr · Poglej več »

Danščina

Danščina je indoevropski jezik iz skupine severnih germanskih jezikov.

Novo!!: Nemčija in Danščina · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Novo!!: Nemčija in Danska · Poglej več »

Denar

Denar je splošno veljavno plačilno sredstvo, ki ga lahko zamenjamo za izdelke in storitve.

Novo!!: Nemčija in Denar · Poglej več »

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Nemčija in Država · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Nemčija in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Enklava in eksklava

D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.

Novo!!: Nemčija in Enklava in eksklava · Poglej več »

Evro

Evro oz.

Novo!!: Nemčija in Evro · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Nemčija in Evropa · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 28 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Novo!!: Nemčija in Evropska unija · Poglej več »

Federacija

Federacija je državna ureditev, ki združuje dve ali več enakopravnih in relativno samostojnih državnih enot - zvezne države.

Novo!!: Nemčija in Federacija · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Nemčija in Francija · Poglej več »

Frankfurt ob Majni

Lega Frankfurta v Nemčiji Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Novo!!: Nemčija in Frankfurt ob Majni · Poglej več »

Frizijščina

Frizijščina (Frysk) je skupina germanskih jezikov.

Novo!!: Nemčija in Frizijščina · Poglej več »

Hamburg

Hamburg (nemška izgovarjava) je drugo največje nemško mesto in obenem zvezna dežela.

Novo!!: Nemčija in Hamburg · Poglej več »

Hessen

Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² in malce več kot šest milijoni prebivalcev.

Novo!!: Nemčija in Hessen · Poglej več »

Industrija

industríja je obsežna gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja izdelke in polizdelke.

Novo!!: Nemčija in Industrija · Poglej več »

Infrastruktura

Infrastruktura je temeljna naprava ali objekt, ki omogoča gospodarsko dejavnost določene skupnosti.

Novo!!: Nemčija in Infrastruktura · Poglej več »

Izobraževanje

Izobraževánje je slovenski izraz za dejavnost povečevanja znanja, tako kognitivnega kot konativnega ter obvladovanja veščin.

Novo!!: Nemčija in Izobraževanje · Poglej več »

Kapitalizem

Kapitalizem je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na privatni lastnini in trgu.

Novo!!: Nemčija in Kapitalizem · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je ena osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti.

Novo!!: Nemčija in Kmetijstvo · Poglej več »

Lied der Deutschen

Besedilo pesmi Lied der Deutschen (Pesem Nemcev), tudi Deutschlandlied (Pesem Nemčije), ki obsega tri kitice, je napisal August Heinrich Hoffmann von Fallersleben dne 26. avgusta 1841 na otoku Helgoland.

Novo!!: Nemčija in Lied der Deutschen · Poglej več »

Lužiščina

Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.

Novo!!: Nemčija in Lužiščina · Poglej več »

Luksemburg

Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je majhna celinska država v Zahodni Evropi.

Novo!!: Nemčija in Luksemburg · Poglej več »

Mecklenburg-Predpomorjanska

Mecklenburg-Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.

Novo!!: Nemčija in Mecklenburg-Predpomorjanska · Poglej več »

Nemčija med letoma 1945 in 1949

Razdelitev Nemčije leta 1945 Potsdamska konferenca je avgusta 1945 določila, da se ozemlje premagane Nemčije razdeli na štiri cone pod okupacijo zmagovalcev, to je Sovjetske zveze, ZDA, Združenega Kraljestva in Francije.

Novo!!: Nemčija in Nemčija med letoma 1945 in 1949 · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Nemčija in Nemščina · Poglej več »

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (ali DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Novo!!: Nemčija in Nemška demokratična republika · Poglej več »

Nemška zvezna dežela

Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.

Novo!!: Nemčija in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Novo!!: Nemčija in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Nizozemska

Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.

Novo!!: Nemčija in Nizozemska · Poglej več »

Oborožene sile

Oborožêne síle (angleško Armed forces; kratica OS) je sodobni vojaški strokovni izraz, ki počasi zamenjuje izraz vojska.

Novo!!: Nemčija in Oborožene sile · Poglej več »

Parlamentarni sistem

Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.

Novo!!: Nemčija in Parlamentarni sistem · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Nemčija in Poljska · Poglej več »

Porenje - Pfalška

Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela.

Novo!!: Nemčija in Porenje - Pfalška · Poglej več »

Posarje

Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela.

Novo!!: Nemčija in Posarje · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: Nemčija in Prusija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Nemčija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Republika

Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.

Novo!!: Nemčija in Republika · Poglej več »

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela in geografska regija.

Novo!!: Nemčija in Saška · Poglej več »

Saška-Anhalt

Saška-Anhalt (Sachsen-Anhalt) je dežela današnje Nemčije in geografska regija.

Novo!!: Nemčija in Saška-Anhalt · Poglej več »

Schleswig-Holstein

Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.

Novo!!: Nemčija in Schleswig-Holstein · Poglej več »

Severno morje

Severno morje Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Novo!!: Nemčija in Severno morje · Poglej več »

Severno Porenje-Vestfalija

Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je od leta 1949 zvezna dežela Nemčije (Nordrhein-Westfalen) in ena od 16 zveznih dežel, na katere je Nemčija upravno razdeljena.

Novo!!: Nemčija in Severno Porenje-Vestfalija · Poglej več »

Seznam suverenih držav

Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 194 povsem neodvisnih držav.

Novo!!: Nemčija in Seznam suverenih držav · Poglej več »

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje družbeno ureditev, organizirano na podlagi ekonomske dominacije države, ki teoretično ne omogoča izkoriščanja med družbenimi razredi.

Novo!!: Nemčija in Socializem · Poglej več »

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тских Социалисти́ческих Респу́блик) je bila zveza socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Novo!!: Nemčija in Sovjetska zveza · Poglej več »

Spodnja Saška

Spodnja Saška je dežela v Nemčiji.

Novo!!: Nemčija in Spodnja Saška · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko: Sacrum Romanum Imperium) je bila naddržavna, multinacionalna skupnost, ki je povezovala plemiče in njihove posesti s področja današnje Nemčije, Avstrije, Francije, Slovenije, Švice, Liechtensteina, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Italije, Češke in Poljske.

Novo!!: Nemčija in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Novo!!: Nemčija in Tretji rajh · Poglej več »

Turingija

Turingija (Freistaat Thüringen) je nemška zvezna dežela.

Novo!!: Nemčija in Turingija · Poglej več »

Verdunska pogodba

Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.

Novo!!: Nemčija in Verdunska pogodba · Poglej več »

Viljem I.

Viljem I. je ime več vladarjev.

Novo!!: Nemčija in Viljem I. · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih.

Novo!!: Nemčija in Združene države Amerike · Poglej več »

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko; prve tri združujemo v Veliko Britanijo.

Novo!!: Nemčija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Novo!!: Nemčija in Zgodovina Nemčije · Poglej več »

Znak evra

PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju Znak evra (€) je grafični simbol, ki označuje evro, uradno valuto Evropske unije.

Novo!!: Nemčija in Znak evra · Poglej več »

Zvezna republika Nemčija (1949–1990)

Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.

Novo!!: Nemčija in Zvezna republika Nemčija (1949–1990) · Poglej več »

1791

1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Nemčija in 1791 · Poglej več »

18. januar

18.

Novo!!: Nemčija in 18. januar · Poglej več »

1848

1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: Nemčija in 1848 · Poglej več »

1862

1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Novo!!: Nemčija in 1862 · Poglej več »

1871

1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Nemčija in 1871 · Poglej več »

1949

1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Nemčija in 1949 · Poglej več »

1953

1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Nemčija in 1953 · Poglej več »

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Nemčija in 1961 · Poglej več »

1989

1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Nemčija in 1989 · Poglej več »

1990

1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Nemčija in 1990 · Poglej več »

23. maj

23.

Novo!!: Nemčija in 23. maj · Poglej več »

25. marec

25.

Novo!!: Nemčija in 25. marec · Poglej več »

3. oktober

3.

Novo!!: Nemčija in 3. oktober · Poglej več »

Preusmerja sem:

Germany, Germany national basketball team, ZRN, Zvezna republika Nemčija.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »