Hitreje kot brskalnik!
78 odnosi: Amerika, Žižki, Župnija Lendava, Črenšovci, Brod, Cerkev sv. Petra in Pavla, Hotiza, Dekan (religija), Dolinsko, Druga svetovna vojna, Fazan, Gol, Gozd, Grad, Grad, Habsburška monarhija, Hotiško jezero, Hrvaška, Jelša, Josip Jelačić, Kanonik, Kapca, Kateheza, Kmetijstvo, Kocelj, Kormoran, Koruza, Krompir, KS, Kultura, Labodi, Lendava, Madžarščina, Madžari, Meander, Mlakarica, Mrtvi rokav, Mura, Murska Sobota, Nevretenčarji, Občina Lendava, Pšenica, Ples, Požar, Pomurje, Pragozd, Prva svetovna vojna, Ribe, Rimskokatoliška cerkev, Seznam naselij v Sloveniji, Slovenija, Slovenska osamosvojitvena vojna, ..., Sveti Florjan, Teritorialna obramba Republike Slovenije, Topoli, Travnik, Turizem, Turnišče, Velika Polana, Vrba (drevo), Vrtec, 13. december, 1848, 1849, 1869, 1902, 1914, 1924, 1925, 1926, 1941, 1948, 1970, 1972, 1981, 1985, 1993, 2004, 2006, 9. stoletje. Razširi indeks (28 več) »
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Novo!!: Hotiza in Amerika · Poglej več »
Žižki
Žižki (madžarsko Zsizsekszer) je prekmurska vas in leži v Občini Črenšovci, v osrednjem delu Dolinskega.
Novo!!: Hotiza in Žižki · Poglej več »
Župnija Lendava
Župnija Lendava je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Lendava škofije Murska Sobota.
Novo!!: Hotiza in Župnija Lendava · Poglej več »
Črenšovci
Črenšovci (madžarsko Cserföld; zgodovinsko Črensovci, kar je tudi uradno ime župnije) so naselje v Občini Črenšovci, ki leži med Mursko Soboto in Lendavo.
Novo!!: Hotiza in Črenšovci · Poglej več »
Brod
Preprost brod, Alabama, 1939 Norveškem Bród je plovilo namenjeno prečenju rek ali drugih voda.
Novo!!: Hotiza in Brod · Poglej več »
Cerkev sv. Petra in Pavla, Hotiza
Cerkev sv.
Novo!!: Hotiza in Cerkev sv. Petra in Pavla, Hotiza · Poglej več »
Dekan (religija)
Dekan je v Rimskokatoliški Cerkvi predstojnik dekanije, ki združuje več župnij, v drugem pomenu tudi dekan kapitlja.
Novo!!: Hotiza in Dekan (religija) · Poglej več »
Dolinsko
Dvorec Beltinci v 1930. Muri pri Ižakovcih Odransko polje Dolinsko je ravnina v južnem delu Prekmurja v Vzhodni Sloveniji, na levem bregu reke Mure.
Novo!!: Hotiza in Dolinsko · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Hotiza in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Fazan
Fazan (znanstveno ime Phasianus colchicus) je ptica, ki spada v družino poljskih kur.
Novo!!: Hotiza in Fazan · Poglej več »
Gol
Primer nogometnega gola Gol hkrati označuje del igrišča (napravo) pri nekaterih igrah, ki ga skušajo zadeti nasprotnikovi igralci, kot tudi zadetek sam.
Novo!!: Hotiza in Gol · Poglej več »
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Novo!!: Hotiza in Gozd · Poglej več »
Grad, Grad
Grad, do leta 1952 Gornja Léndava, (madžarsko Felsőlendva, nemško Oberlindau, staro prekmursko ime je Gorenja Lendava) je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka v Občini Grad.
Novo!!: Hotiza in Grad, Grad · Poglej več »
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Novo!!: Hotiza in Habsburška monarhija · Poglej več »
Hotiško jezero
Hotiško jezero ali Jula Marof je jezero v vzhodni Sloveniji, ki leži ob glavni cesti Murska Sobota–Lendava, okoli kilometer zahodno od naselja Hotiza, ob meji med občinama Črenšovci in Lendava.
Novo!!: Hotiza in Hotiško jezero · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Hotiza in Hrvaška · Poglej več »
Jelša
Jelša je lahko.
Novo!!: Hotiza in Jelša · Poglej več »
Josip Jelačić
Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).
Novo!!: Hotiza in Josip Jelačić · Poglej več »
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Novo!!: Hotiza in Kanonik · Poglej več »
Kapca
Kapca (madžarsko Kapca) je naselje v Občini Lendava.
Novo!!: Hotiza in Kapca · Poglej več »
Kateheza
Katehéza pomeni verouk - to je pouk o krščanski veri.
Novo!!: Hotiza in Kateheza · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Hotiza in Kmetijstvo · Poglej več »
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Novo!!: Hotiza in Kocelj · Poglej več »
Kormoran
Kormorán, tudi veliki kormoran (znanstveno ime Phalacrocorax carbo), je ptič iz družine kormoranov, ki gnezdi po večjem delu starega sveta in na vzhodnih obalah Severne Amerike.
Novo!!: Hotiza in Kormoran · Poglej več »
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Novo!!: Hotiza in Koruza · Poglej več »
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Novo!!: Hotiza in Krompir · Poglej več »
KS
KS je lahko.
Novo!!: Hotiza in KS · Poglej več »
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Novo!!: Hotiza in Kultura · Poglej več »
Labodi
Labódi (znanstveno ime Cygnus) so rod velikih vodnih ptic iz družine plovcev (Anatidae), ki vključuje tudi gosi in race.
Novo!!: Hotiza in Labodi · Poglej več »
Lendava
Lendava (v preteklosti Dolnja Lendava, v starejših virih tudi Dolenja Lendava; Lendva, v preteklosti Alsólendva; Lindau, v preteklosti Unter-Limbach) je mesto in središče Občine Lendava.
Novo!!: Hotiza in Lendava · Poglej več »
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Novo!!: Hotiza in Madžarščina · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Hotiza in Madžari · Poglej več »
Meander
Meander je izrazit rečni zavoj v obliki zanke, ki nastane v delu reke z zelo majhnim strmcem, pri čemer ima rečni tok kačasto obliko.
Novo!!: Hotiza in Meander · Poglej več »
Mlakarica
Mlakarica (znanstveno ime Anas platyrhynchos; tudi divja raca) je pogosta in široko razprostranjena predstavnica rac, ki gnezdi v zmernih in subtropskih predelih Azije, Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije.
Novo!!: Hotiza in Mlakarica · Poglej več »
Mrtvi rokav
Mrtvica ali mrtvi rokav je jezero ali bazen v obliki črke U, ki nastane, ko je širok meander reke odrezan, kar ustvari prostostoječo vodno telo.
Novo!!: Hotiza in Mrtvi rokav · Poglej več »
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.
Novo!!: Hotiza in Mura · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Hotiza in Murska Sobota · Poglej več »
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Novo!!: Hotiza in Nevretenčarji · Poglej več »
Občina Lendava
Občina Lendava (madžarsko Lendva) je ena od občin v Republiki Sloveniji z več kot 10.000 prebivalci s središčem v Lendavi.
Novo!!: Hotiza in Občina Lendava · Poglej več »
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Novo!!: Hotiza in Pšenica · Poglej več »
Ples
Plesalca - par ali duet Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave.
Novo!!: Hotiza in Ples · Poglej več »
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Novo!!: Hotiza in Požar · Poglej več »
Pomurje
Pomurje (prekmursko Pomürje) je pokrajina na severovzhodu Slovenije ob reki Muri.
Novo!!: Hotiza in Pomurje · Poglej več »
Pragozd
Pragozd Krokar nad Kolpo Pragozd je gozdna združba, ki je po svoji sestavi, zgradbi in rasti zaključena razvojna stopnja in je ostala absolutno nedotaknjena od človekovega vpliva.
Novo!!: Hotiza in Pragozd · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Hotiza in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Novo!!: Hotiza in Ribe · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Hotiza in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Seznam naselij v Sloveniji
Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.
Novo!!: Hotiza in Seznam naselij v Sloveniji · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Hotiza in Slovenija · Poglej več »
Slovenska osamosvojitvena vojna
Slovenska osamosvojitvena vojna ali vojna za Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, so bili lokalno omejeni spopadi med 27. junijem in 7. julijem 1991.
Novo!!: Hotiza in Slovenska osamosvojitvena vojna · Poglej več »
Sveti Florjan
Sveti Florjan - figura Florjan, svetnik, * Cannabiaca, Stari Rim (danes Zeiselmauer pri Tullnu, Avstrija), † 4. maj 304 Lauriacum (nekdaj Norik, danes Lorch v Zgornji Avstriji).
Novo!!: Hotiza in Sveti Florjan · Poglej več »
Teritorialna obramba Republike Slovenije
Teritorialna obramba Republike Slovenije (tudi Teritorialna obramba Slovenije; TO RS, TOS, TO) je bila predhodnica Slovenske vojske.
Novo!!: Hotiza in Teritorialna obramba Republike Slovenije · Poglej več »
Topoli
Topol (znanstveno ime Populus) je rod listopadnih, hitrorastočih dreves.
Novo!!: Hotiza in Topoli · Poglej več »
Travnik
Travnik Travnik je ekosistem, v katerem med rastlinskimi vrstami prevladujejo trave in zelišča.
Novo!!: Hotiza in Travnik · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Hotiza in Turizem · Poglej več »
Turnišče
Turnišče je osrednje naselje istoimenske občine Turnišče.
Novo!!: Hotiza in Turnišče · Poglej več »
Velika Polana
Velika Polana (madžarsko Nagypalina, prekmursko Velka Polana, ali Völka Polana) je naselje v Občini Velika Polana.
Novo!!: Hotiza in Velika Polana · Poglej več »
Vrba (drevo)
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.
Novo!!: Hotiza in Vrba (drevo) · Poglej več »
Vrtec
Vrtec je vzgojno-izobraževalna ustanova za vzgojo in varstvo predšolskih otrok.
Novo!!: Hotiza in Vrtec · Poglej več »
13. december
13.
Novo!!: Hotiza in 13. december · Poglej več »
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Hotiza in 1848 · Poglej več »
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Hotiza in 1849 · Poglej več »
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Hotiza in 1869 · Poglej več »
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Hotiza in 1902 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Hotiza in 1914 · Poglej več »
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Hotiza in 1924 · Poglej več »
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Hotiza in 1925 · Poglej več »
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Hotiza in 1926 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Hotiza in 1941 · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Hotiza in 1948 · Poglej več »
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Hotiza in 1970 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Hotiza in 1972 · Poglej več »
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Hotiza in 1981 · Poglej več »
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Hotiza in 1985 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Hotiza in 1993 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Hotiza in 2004 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: Hotiza in 2006 · Poglej več »
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Novo!!: Hotiza in 9. stoletje · Poglej več »
