Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Matija Majar

Index Matija Majar

Matija Majar – Ziljski, slovenski rimskokatoliški duhovnik, narodopisec, jezikoslovec, teolog in narodni buditelj, * 7. februar 1809, Goriče v Ziljski dolini, † 31. julij 1892, Praga.

30 odnosi: Anton Martin Slomšek, Žabnice, Celovec, Duhovnik, Etnografija, Gradec, Ilirizem, Jezikoslovec, Klemens Wenzel von Metternich, Kmetijske in rokodelske novice, Licej, Ljubljana, Normalka, Praga, Pravopis, Reka, Hrvaška, Revolucije leta 1848, Rimskokatoliška cerkev, Rožek, Slovenci, Slovenska matica, Stanko Vraz, Svete Višarje, Teologija, Zedinjena Slovenija, Zilja, 1809, 1892, 31. julij, 7. februar.

Anton Martin Slomšek

Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.

Novo!!: Matija Majar in Anton Martin Slomšek · Poglej več »

Žabnice

Baročna cerkev v Žabnicah Žabnice ( ) so naselje blizu Trbiža v Italiji, na tromeji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo.

Novo!!: Matija Majar in Žabnice · Poglej več »

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Novo!!: Matija Majar in Celovec · Poglej več »

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Novo!!: Matija Majar in Duhovnik · Poglej več »

Etnografija

Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.

Novo!!: Matija Majar in Etnografija · Poglej več »

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Novo!!: Matija Majar in Gradec · Poglej več »

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Novo!!: Matija Majar in Ilirizem · Poglej več »

Jezikoslovec

Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).

Novo!!: Matija Majar in Jezikoslovec · Poglej več »

Klemens Wenzel von Metternich

Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.

Novo!!: Matija Majar in Klemens Wenzel von Metternich · Poglej več »

Kmetijske in rokodelske novice

Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.

Novo!!: Matija Majar in Kmetijske in rokodelske novice · Poglej več »

Licej

Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.

Novo!!: Matija Majar in Licej · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Matija Majar in Ljubljana · Poglej več »

Normalka

Normálka je bila v stari Avstriji osnovna šola v glavnih mestih dežel z obsežnim, popolnim učnim programom.

Novo!!: Matija Majar in Normalka · Poglej več »

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Novo!!: Matija Majar in Praga · Poglej več »

Pravopis

Pravopís, s tujko ortografija (grško ὀρθός pravilno in γραφή pisava) je množica pravil, pogosto v knjigi skupaj s slovarskim delom, o pisanju besed nekega jezika.

Novo!!: Matija Majar in Pravopis · Poglej več »

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Novo!!: Matija Majar in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Novo!!: Matija Majar in Revolucije leta 1848 · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Matija Majar in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Rožek

Mestna hiša-Rožek Rožek (nemško Rosegg) je staro naselje in občina z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v Zgornjem Rožu na Koroškem.

Novo!!: Matija Majar in Rožek · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: Matija Majar in Slovenci · Poglej več »

Slovenska matica

Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.

Novo!!: Matija Majar in Slovenska matica · Poglej več »

Stanko Vraz

Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.

Novo!!: Matija Majar in Stanko Vraz · Poglej več »

Svete Višarje

Svete Višarje Svete Višarje (ali) so 1766 metrov visoka gora v zahodnih Julijskih Alpah.

Novo!!: Matija Majar in Svete Višarje · Poglej več »

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).

Novo!!: Matija Majar in Teologija · Poglej več »

Zedinjena Slovenija

Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.

Novo!!: Matija Majar in Zedinjena Slovenija · Poglej več »

Zilja

Zilja (nemško Gail) je okoli 125 km dolg desni pritok Drave pri Beljaku na Koroškem.

Novo!!: Matija Majar in Zilja · Poglej več »

1809

1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Matija Majar in 1809 · Poglej več »

1892

1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Novo!!: Matija Majar in 1892 · Poglej več »

31. julij

31.

Novo!!: Matija Majar in 31. julij · Poglej več »

7. februar

7.

Novo!!: Matija Majar in 7. februar · Poglej več »

Preusmerja sem:

Matija Majar - Ziljski, Matija Majar Ziljski, Matija Majar – Ziljski, Matija Majar–Ziljski.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »