Kazalo
19 odnosi: Avgust Pavel, Črenšovci, Beltinci, Dolinsko, Goričko narečje, Hotiza, Hrvaščina, Kajkavščina, Marko, Mursko Središče, Prekmurje, Prekmurski knjižni jezik, Prekmursko narečje, Ravensko, Ravensko narečje, Slovenščina, Turnišče, Zinka Zorko, 19. stoletje.
Avgust Pavel
Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.
Poglej Dolinsko narečje in Avgust Pavel
Črenšovci
Črenšovci (madžarsko Cserföld; zgodovinsko Črensovci, kar je tudi uradno ime župnije) so naselje v Občini Črenšovci, ki leži med Mursko Soboto in Lendavo.
Poglej Dolinsko narečje in Črenšovci
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Poglej Dolinsko narečje in Beltinci
Dolinsko
Dvorec Beltinci v 1930. Muri pri Ižakovcih Odransko polje Dolinsko je ravnina v južnem delu Prekmurja v Vzhodni Sloveniji, na levem bregu reke Mure.
Poglej Dolinsko narečje in Dolinsko
Goričko narečje
Goríčko naréčje je poleg markovskega (dolinskega), soboškega in ravenskega eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki jih govorijo prebivalci na območju Slovenije (na Madžarskem je v uporabi še porabsko narečje).
Poglej Dolinsko narečje in Goričko narečje
Hotiza
Hotiza (madžarsko Murarév) je vas v Občini Lendava, na pomurski ravnici ob slovensko-hrvaški meji.
Poglej Dolinsko narečje in Hotiza
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Dolinsko narečje in Hrvaščina
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Dolinsko narečje in Kajkavščina
Marko
Marko je moško osebno ime.
Poglej Dolinsko narečje in Marko
Mursko Središče
Mursko Središče (hrvaško Mursko Središće) je mesto na Hrvaškem in sedež istoimenske občine, ki spada pod Medžimursko županijo.
Poglej Dolinsko narečje in Mursko Središče
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Dolinsko narečje in Prekmurje
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Dolinsko narečje in Prekmurski knjižni jezik
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Dolinsko narečje in Prekmursko narečje
Ravensko
Ravnina pri Markišavcih Obnovljena tradicionalna kmečka hiša v Sodišincih Ravensko je ravninski del Prekmurja v Vzhodni Sloveniji na levem bregu reke Mure.
Poglej Dolinsko narečje in Ravensko
Ravensko narečje
Ravensko narečje je poleg goričkega in dolinskega narečja eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki ga govorijo na srednjem, ravninskem delu Prekmurja, v okolici Cankove, Tišene, Bakovcev, Puconcev, Tešanovcev, Rakičana, Moravskih Toplic in Bogojine.
Poglej Dolinsko narečje in Ravensko narečje
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Dolinsko narečje in Slovenščina
Turnišče
Turnišče je osrednje naselje istoimenske občine Turnišče.
Poglej Dolinsko narečje in Turnišče
Zinka Zorko
Zinka (Terezija) Zorko, roj.
Poglej Dolinsko narečje in Zinka Zorko
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Dolinsko narečje in 19. stoletje
Prav tako znan kot Dolinsko podnarečje, Markasto narečje, Markasto podnarečje, Markovsko narečje, Markovsko podnarečje.