Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Aretacija, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Begunec (film, 1973), Danilo Bučar, Divača, Dobri stari pianino, Družinski dnevnik, Farmacija, Igralec (umetnik), Jara gospoda (film), Jesenice, Let mrtve ptice, Ljubljana, Lucija (film), Mestno gledališče ljubljansko, Na svoji zemlji, Naš avto, Ne čakaj na maj, Ne joči, Peter, Nevidni bataljon, Novo mesto, Oče, Orkester, Padel v boju, Partizan, Pevski zbor, Prva svetovna vojna, Slovenci, Sokol (društvo), Svet na Kajžarju, Talec, Tistega lepega dne, Trenutki odločitve, Tri četrtine sonca, Vesna (film), 1903, 1988, 24. avgust.
Aretacija
Aretacija je začasen odvzem prostosti.
Novo!!: Metka Bučar in Aretacija · Poglej več »
Šentjakobsko gledališče Ljubljana
Mestni dom (Šentjakobsko gledališče) in Krekov trg 242x242_pik Šentjakobsko gledališče Ljubljana, ki deluje od leta 1920, je verjetno najstarejše stalno repertoarno ljubiteljsko gledališče v Evropi.
Novo!!: Metka Bučar in Šentjakobsko gledališče Ljubljana · Poglej več »
Begunec (film, 1973)
Begunec je slovenska vojna drama iz leta 1973 v režiji Janeta Kavčiča po scenariju Kavčiča, Marjana Rožanca, Mirča Šušmela in Matjaža Zajca.
Novo!!: Metka Bučar in Begunec (film, 1973) · Poglej več »
Danilo Bučar
Danilo Bučar, slovenski skladatelj, dirigent in igralec, * 8. junij 1896, Črnomelj † 8. avgust 1971, Ljubljana.
Novo!!: Metka Bučar in Danilo Bučar · Poglej več »
Divača
Divača je srednje veliko urbanizirano gručasto naselje z okoli 1.700 prebivalci, ki je najpomembnejše prometno križišče na Krasu in središče občine Divača.
Novo!!: Metka Bučar in Divača · Poglej več »
Dobri stari pianino
Dobri stari pianino je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1959 v režiji Franceta Kosmača.
Novo!!: Metka Bučar in Dobri stari pianino · Poglej več »
Družinski dnevnik
Družinski dnevnik je slovenski črno-beli komični film iz leta 1961 v režiji Jožeta Galeta po scenariju Ferda Godine.
Novo!!: Metka Bučar in Družinski dnevnik · Poglej več »
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Novo!!: Metka Bučar in Farmacija · Poglej več »
Igralec (umetnik)
Igralec je umetnik, ki deluje v okviru gledališča (gledališki igralec), filma (filmski igralec) in televizije (televizijski igralec).
Novo!!: Metka Bučar in Igralec (umetnik) · Poglej več »
Jara gospoda (film)
Jára gospôda je slovenski (jugoslovanski) igrani film iz leta 1953.
Novo!!: Metka Bučar in Jara gospoda (film) · Poglej več »
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Metka Bučar in Jesenice · Poglej več »
Let mrtve ptice
Let mrtve ptice je slovenski dramski film iz leta 1973 v režiji Živojina Pavlovića po scenariju Branka Šömena.
Novo!!: Metka Bučar in Let mrtve ptice · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Metka Bučar in Ljubljana · Poglej več »
Lucija (film)
Lucija je slovenski črno-beli romantično-dramski film iz leta 1965 v režiji Franceta Kosmača, po povesti Strici Frana Saleškega Finžgarja.
Novo!!: Metka Bučar in Lucija (film) · Poglej več »
Mestno gledališče ljubljansko
Mestno gledališče ljubljansko (kratica MGL) je ljubljansko gledališče, katerega repertoar je usmerjen k sodobnejšim domačim in tujim gledališkim delom.
Novo!!: Metka Bučar in Mestno gledališče ljubljansko · Poglej več »
Na svoji zemlji
Na svoji zemlji je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film.
Novo!!: Metka Bučar in Na svoji zemlji · Poglej več »
Naš avto
Naš avto je slovenski film iz leta 1962 v režiji Františka Čapa.
Novo!!: Metka Bučar in Naš avto · Poglej več »
Ne čakaj na maj
Ne čakaj na maj je slovenska črno-bela filmska romantična komedija iz leta 1957 in predstavlja nadaljevanje filma Vesna, zato se včasih pojavlja pod naslovom Vesna II.
Novo!!: Metka Bučar in Ne čakaj na maj · Poglej več »
Ne joči, Peter
Prizor iz filma Ne joči, Peter je slovenski vojni film režiserja Franceta Štiglica iz leta 1964.
Novo!!: Metka Bučar in Ne joči, Peter · Poglej več »
Nevidni bataljon
Nevidni bataljon je slovenski vojni film iz leta 1967 v režiji Janeta Kavčiča.
Novo!!: Metka Bučar in Nevidni bataljon · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Metka Bučar in Novo mesto · Poglej več »
Oče
Oče je otrokov starš moškega spola, del tradicionalno pojmovane družine.
Novo!!: Metka Bučar in Oče · Poglej več »
Orkester
Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.
Novo!!: Metka Bučar in Orkester · Poglej več »
Padel v boju
Spomenik padlim v boju med Korejsko vojno v Seulu Padel v boju je vojaški izraz, s katerim se označuje smrt lastnih vojakov, ki so padli v neposrednem spopadu s sovražnikom ali pa so umrli pod »prijateljskim ognjem«.
Novo!!: Metka Bučar in Padel v boju · Poglej več »
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Novo!!: Metka Bučar in Partizan · Poglej več »
Pevski zbor
Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).
Novo!!: Metka Bučar in Pevski zbor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Metka Bučar in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Metka Bučar in Slovenci · Poglej več »
Sokol (društvo)
Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.
Novo!!: Metka Bučar in Sokol (društvo) · Poglej več »
Svet na Kajžarju
Svet na Kajžarju je slovenski dramski film iz leta 1952 v režiji Franceta Štiglica, posnet po istoimenski povesti Ivana Potrča.
Novo!!: Metka Bučar in Svet na Kajžarju · Poglej več »
Talec
Nemško streljanje talcev na Gorenjskem 22. avgusta 1941 Tálec je oseba, ki je zadržana proti svoji volji; ugrabitelj po navadi to stori z namenom terjanja odkupnine ali za dosego političnih ciljev, in grozi, da ga bo v primeru neupoštevanja njegovih zahtev ubil ali poškodoval.
Novo!!: Metka Bučar in Talec · Poglej več »
Tistega lepega dne
Tistega lepega dne je slovenski črno-beli komični film iz leta 1962 v režiji Franceta Štiglica.
Novo!!: Metka Bučar in Tistega lepega dne · Poglej več »
Trenutki odločitve
Trenutki odločitve je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1955 v režiji Františka Čapa.
Novo!!: Metka Bučar in Trenutki odločitve · Poglej več »
Tri četrtine sonca
Tri četrtine sonca je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1959 v režiji Jožeta Babiča.
Novo!!: Metka Bučar in Tri četrtine sonca · Poglej več »
Vesna (film)
Vesna je črnobeli slovenski film Františka Čapa iz leta 1953.
Novo!!: Metka Bučar in Vesna (film) · Poglej več »
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Metka Bučar in 1903 · Poglej več »
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Metka Bučar in 1988 · Poglej več »
24. avgust
24.
Novo!!: Metka Bučar in 24. avgust · Poglej več »
Preusmerja sem:
Margaritha Maria Victoria Hahm.
