Kazalo
77 odnosi: Albrecht Dürer, Aragonsko kraljestvo, Arras, Avstrija, Španija, Štajerska (vojvodina), Švabska, Švica, Češka (zgodovinska dežela), Basel, Beneška republika, Bratislava, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Brugge, Burgundska grofija, Celjski grofje, Cezar (naslov), Cortina d'Ampezzo, Dunaj, Dunajski kongres (1515), Dunajsko Novo mesto, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand II. Aragonski, Filip I. Kastiljski, Francija, Friderik III. Habsburški, Gent, Gorica, Habsburška monarhija, Habsburžani, Haguenau, Hunyadi, Innsbruck, Ivana Blazna, Izabela I. Kastiljska, Jagelonci, Karel Drzni, Karel V. Habsburški, Katolištvo, Kitzbühel, Koroška (vojvodina), Linz, Ludvik II. Jagelo, Ludvik XII. Francoski, Margareta Avstrijska, Marija Burgundska, Matija Korvin, Notranja Avstrija, Oglej, Ogrska, ... Razširi indeks (27 več) »
- Hiša Valois
- Koroški vojvode
- Pretendenti ogrskega prestola
- Rojeni leta 1459
- Umrli leta 1519
- Vitezi reda zlatega runa
- Vojvode Štajerske
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Albrecht Dürer
Aragonsko kraljestvo
Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Aragonsko kraljestvo
Arras
Arras (nizozemsko Atrecht) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, prefektura departmaja Pas-de-Calais.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Arras
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Avstrija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Španija
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Štajerska (vojvodina)
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Švabska
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Švica
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Češka (zgodovinska dežela)
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Basel
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Beneška republika
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Bratislava
Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Brugge
Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Brugge
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Burgundska grofija
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Celjski grofje
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Cezar (naslov)
Cortina d'Ampezzo
Cortina d'Ampezzo (ladinsko Anpezo, Ampëz; staroavastrijskonemško: Hayden) je mesto v severno-italijanski Benečiji, ki ima okoli 7-8.000 prebivalcev.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Cortina d'Ampezzo
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Dunaj
Dunajski kongres (1515)
Jan Matejko (1838-1893): ''Dunajski kongres'' Dunajski kongres leta 1515 je bilo srečanje, ki so se ga udeležili cesar Svetega rimskega cesarstva Maksimilijan I. in Jagelonca, brata Vladislav II., kralj Ogrske in Češke, in Sigismund I., kralj Poljske in veliki vojvoda Litve.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Dunajski kongres (1515)
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Dunajsko Novo mesto
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ferdinand II. Aragonski
Filip I. Kastiljski
Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Filip I. Kastiljski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Francija
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Friderik III. Habsburški
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Gent
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Gorica
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Habsburžani
Haguenau
Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Haguenau
Hunyadi
Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Hunyadi
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Innsbruck
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ivana Blazna
Izabela I. Kastiljska
Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Izabela I. Kastiljska
Jagelonci
Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Jagelonci
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Karel Drzni
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Karel V. Habsburški
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Katolištvo
Kitzbühel
Kitzbühel (izg., kitzbil) je majhno srednjeveško mesto z okoli 8.000 prebivalci, ki leži ob reki Kitzbühler Ache v zvezni deželi Tirolski.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Kitzbühel
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Koroška (vojvodina)
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Linz
Ludvik II. Jagelo
Ludvik II. (madžarsko: II. Lajos, češko: Ludvík Jagellonský, hrvaško: Ludovik II.), ogrsko-hrvaški in češki kralj, * 1. julij 1506, Budim, Ogrsko kraljestvo, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ludvik II. Jagelo
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ludvik XII. Francoski
Margareta Avstrijska
Nadvojvodinja Margareta Avstrijska (nemško Margarete von Österreich, francosko Marguerite d'Autriche, nizozemsko Margaretha van Oostenrijk, špansko Margarita de Austria) (10. januar 1480 - 1. december 1530), princesa Asturije in savojska vojvodinja kot posledica dveh porok, je bila guvernerka Habsburške Nizozemske od leta 1507 do 1515 in spet od leta 1519 do 1530.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Margareta Avstrijska
Marija Burgundska
Marija Burgundska, z vzdevkom Bogata, naslovna vojvodinja Burgundska, je vladala burgundski državi, zdaj večinoma v Franciji — z izjemo vojvodine Burgundije, vrnjene Kraljevini Franciji (1477) — in Nizozemskim deželam, od leta 1477 do njene smrti v nesreči pri jahanju v starosti 25 let, * 13.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Marija Burgundska
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Matija Korvin
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Notranja Avstrija
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Oglej
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Ogrska
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Palatinat
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Papež Julij II.
Pikardija
Zgodovinska provinca Pikardija (francosko Picardie) se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Pikardija
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Predarlska
Prednja Avstrija
Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Prednja Avstrija
Pustriška dolina
Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Pustriška dolina
Red zlatega runa
Red zlatega runa Red zlatega runa (Ordre de la Toison d’Or; Orden vom Goldenen Vlies) je bil viteški red, ki ga je leta 1430 v Bruggeu ustanovil vojvoda Filip III. Burgundski, s čimer je proslavil svojo poroko s portugalsko princeso Isabelo iz Aviza.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Red zlatega runa
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Rim
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Sedemnajst provinc
Senlis
Senlis je naselje in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Oise.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Senlis
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Soča
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Spodnja Avstrija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Tirolska
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Trento
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Verona
Virgil von Graben
grof Virgil von Graben zu Sommeregg, avstrijski plemič in diplomat iz rodbine Von Grabenov, * 15. stoletju, Grad Sommeregg, † 1507.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Virgil von Graben
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Vladislav II. Ogrski
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Volilni knez
Wels
Wels (bavarsko Wös) je mesto v Avstriji.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Wels
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Wittelsbachi
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Worms
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in Zgornja Avstrija
12. januar
12.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in 12. januar
1459
1459 (MCDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in 1459
1519
1519 (MDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in 1519
22. marec
22.
Poglej Maksimilijan I. Habsburški in 22. marec
Glej tudi
Hiša Valois
Koroški vojvode
Pretendenti ogrskega prestola
Rojeni leta 1459
Umrli leta 1519
Vitezi reda zlatega runa
Vojvode Štajerske
Prav tako znan kot Maksimilijan Habsburški, Maksimilijan I, svetorimski cesar, Maksimilijan I. Avstrijski, Maksimiljan I. Habsburški.