Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Voigtov pojav

Index Voigtov pojav

Voigtov pojav se kaže v dvolomnosti, ki se jo opazi pri prehodu svetlobe skozi prozorno tekočino ali plin (paro) v prisotnosti prečnega magnetnega polja.

Kazalo

  1. 12 odnosi: Cotton-Moutonov pojav, Dvolomnost, Faradayev pojav, Gostota magnetnega polja, Magnetno polje, Magnetno-optični pojav, Para, Plin, Svetloba, Tekočina, Vrtenje, Woldemar Voigt.

  2. Polarizacija

Cotton-Moutonov pojav

Cotton-Moutonov pojav se kaže v dvolomnosti v tekočini v prisotnosti prečnega magnetnega polja.

Poglej Voigtov pojav in Cotton-Moutonov pojav

Dvolomnost

Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.

Poglej Voigtov pojav in Dvolomnost

Faradayev pojav

Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.

Poglej Voigtov pojav in Faradayev pojav

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Poglej Voigtov pojav in Gostota magnetnega polja

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Voigtov pojav in Magnetno polje

Magnetno-optični pojav

Magnetno-optični pojav je katerikoli fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe načina širjenja elektromagnetnega valovanja zaradi prisotnosti statičnega magnetnega polja.

Poglej Voigtov pojav in Magnetno-optični pojav

Para

kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.

Poglej Voigtov pojav in Para

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Voigtov pojav in Plin

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Voigtov pojav in Svetloba

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Voigtov pojav in Tekočina

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Voigtov pojav in Vrtenje

Woldemar Voigt

Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Poglej Voigtov pojav in Woldemar Voigt

Glej tudi

Polarizacija

Prav tako znan kot Magnetna dvolomnost.