Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Madžarska

Index Madžarska

Zemljevid Madžarske Budimpešta Blatnem jezeru Esztergom Madžárska (Magyarország) je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na jugozahodu na Slovenijo in Hrvaško, na severozahodu na Avstrijo, na severu na Slovaško, na severovzhodu na Ukrajino, na jugovzhodu na Romunijo, na jugu pa na Srbijo.

54 odnosi: Avstrija, Blatno jezero, Budimpešta, Celina, Donava, Država, Eger, Evropa, Evropska unija, Grki, Himnusz, Hrvaška, Hrvati, Judje, Katolištvo, Kitajci, Latinščina, Madžarščina, Madžari, Madžarski forint, Nežidersko jezero, Nemci, Neodvisnost, Parlamentarni sistem, Poljaki, Protestantizem, Raba, Republika, Romi, Romuni, Romunija, Rusi, Slovaška, Slovaki, Slovenci, Slovenija, Srbi, Srbija, Srednja Evropa, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Tisa, Tokaj, Ugrofinski jeziki, Ukrajina, Ukrajinci, Viktor Orbán, Zala, 1. maj, 1000, ..., 1918, 1989, 2004, 896. Razširi indeks (4 več) »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.

Novo!!: Madžarska in Avstrija · Poglej več »

Blatno jezero

Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.

Novo!!: Madžarska in Blatno jezero · Poglej več »

Budimpešta

Budimpešta (madžarsko Budapest) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude ne desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je manj kot sredi 1980 let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je samostojna županija Glavno mesto, ki je z vseh strani obkrožena z županijo Pešta.

Novo!!: Madžarska in Budimpešta · Poglej več »

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Novo!!: Madžarska in Celina · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Novo!!: Madžarska in Donava · Poglej več »

Država

Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Madžarska in Država · Poglej več »

Eger

Eger (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves.

Novo!!: Madžarska in Eger · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Madžarska in Evropa · Poglej več »

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 28 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Novo!!: Madžarska in Evropska unija · Poglej več »

Grki

Grki Grki so narod, ki živi v Grčiji, na Cipru in kot manjšina v Albaniji in Turčiji, govorijo pa grško.

Novo!!: Madžarska in Grki · Poglej več »

Himnusz

Izvorni notni zapis »Himnusz« — pesem, ki se začne z besedami (Bog, blagoslovi Madžare) — je uradna državna himna Madžarske.

Novo!!: Madžarska in Himnusz · Poglej več »

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva 56.594 km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in mediteransko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno Goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1.778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1.000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4.28 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Hrvati so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključil šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), NATO-a, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008-2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Storitveni sektor je v hrvaškem gospodarstvu prevladujoče dejavnost (70% BDP), sledita mu industrija (25 % BDP) in kmetijstvo (5% BDP in 14% prebivalstva). Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009-2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomebnejši Hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem.

Novo!!: Madžarska in Hrvaška · Poglej več »

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod, ki živi predvsem v Bosni in Hercegovini (okrog 500.000).

Novo!!: Madžarska in Hrvati · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, tudi Žídje in Žídi, kar danes velja za manj primerno) (hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Madžarska in Judje · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Madžarska in Katolištvo · Poglej več »

Kitajci

Kitajci so lahko.

Novo!!: Madžarska in Kitajci · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Madžarska in Latinščina · Poglej več »

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Novo!!: Madžarska in Madžarščina · Poglej več »

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari so ugrofinski narod, katerega pripadniki večinoma živijo na ozemlju današnje Madžarske, kjer jih po oceni iz leta 2001 živi okrog 9.416.000.

Novo!!: Madžarska in Madžari · Poglej več »

Madžarski forint

Madžarski forint je uradna valuta Madžarske.

Novo!!: Madžarska in Madžarski forint · Poglej več »

Nežidersko jezero

Nežidersko jezero je veliko in plitvo stepsko jezero, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko.

Novo!!: Madžarska in Nežidersko jezero · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Madžarska in Nemci · Poglej več »

Neodvisnost

Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.

Novo!!: Madžarska in Neodvisnost · Poglej več »

Parlamentarni sistem

Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.

Novo!!: Madžarska in Parlamentarni sistem · Poglej več »

Poljaki

Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.

Novo!!: Madžarska in Poljaki · Poglej več »

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Novo!!: Madžarska in Protestantizem · Poglej več »

Raba

Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába, prekmursko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.

Novo!!: Madžarska in Raba · Poglej več »

Republika

Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.

Novo!!: Madžarska in Republika · Poglej več »

Romi

Romska zastava Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah: Romunija, Slovaška, Grčija, Turčija, Madžarska, Španija, Italija, Francija, Nemčija, Avstrija, Slovenija, to je v večini evropskih držav.

Novo!!: Madžarska in Romi · Poglej več »

Romuni

Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.

Novo!!: Madžarska in Romuni · Poglej več »

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Madžarska in Romunija · Poglej več »

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: Madžarska in Rusi · Poglej več »

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana tudi Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, omejena na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Novo!!: Madžarska in Slovaška · Poglej več »

Slovaki

Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.

Novo!!: Madžarska in Slovaki · Poglej več »

Slovenci

Zastava slovenskega naroda Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,06 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).

Novo!!: Madžarska in Slovenci · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Madžarska in Slovenija · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi na v bivši jugoslovanski republiki Makedoniji in Sloveniji.

Novo!!: Madžarska in Srbi · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je kontinentalna država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in tudi v srednji Evropi(Panonska nižina).

Novo!!: Madžarska in Srbija · Poglej več »

Srednja Evropa

Srednja Evropa Politični zemljevid držav Srednje Evrope v letu 2004 Srednja Evropa je geografski, zgodovinski, politični in etnografski pojem, s katerim se označuje države med Vzhodno in Zahodno Evropo.

Novo!!: Madžarska in Srednja Evropa · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srednjeevropski čas (CET - Central European Time) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Madžarska in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srednjeevropski poletni čas, angleško Central European Summer Time (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Novo!!: Madžarska in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

Tisa

Tisa pri Szegedu, Madžarska Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope.

Novo!!: Madžarska in Tisa · Poglej več »

Tokaj

Tokaj je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Tokaji Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.

Novo!!: Madžarska in Tokaj · Poglej več »

Ugrofinski jeziki

Ugrofinski jeziki so skupina jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino.

Novo!!: Madžarska in Ugrofinski jeziki · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je obmorska država v Vzhodni Evropi, ki na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo.

Novo!!: Madžarska in Ukrajina · Poglej več »

Ukrajinci

Znanmka z ukrajinsko narodno nošo Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).

Novo!!: Madžarska in Ukrajinci · Poglej več »

Viktor Orbán

Viktor Orbán, madžarski politik, * 31. maj 1963, Székesfehérvár, Madžarska.

Novo!!: Madžarska in Viktor Orbán · Poglej več »

Zala

Reka Zala Zala je 139 km dolga zahodnomadžarska reka.

Novo!!: Madžarska in Zala · Poglej več »

1. maj

1.

Novo!!: Madžarska in 1. maj · Poglej več »

1000

Leto 1000 (M) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v ponedeljek.

Novo!!: Madžarska in 1000 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Madžarska in 1918 · Poglej več »

1989

1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Madžarska in 1989 · Poglej več »

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Madžarska in 2004 · Poglej več »

896

896 (DCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Madžarska in 896 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Ljudska republika Madžarska, Magyarorszag, Magyarország, Republika Madžarska.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »