98 odnosi: Avstrija, Šomodska županija, Šopron, Madžarska, Železna županija, Županije Madžarske, Érd, Baranja (županija), Békés (županija), Blatno jezero, Borsod-Abaúj-Zemplén (županija), Budimpešta, Celina, Csongrád-Csanád (županija), Debrecen, Donava, Država, Dunaújváros, Eger, Evropa, Evropska unija, Fejér (županija), Gjur, Grki, Győr-Moson-Sopron (županija), Hajdú-Bihar (županija), Hódmezővásárhely, Heves (županija), Himnusz, Hrvaška, Hrvati, János Áder, Jász-Nagykun-Szolnok (županija), Judje, Kaposvár, Katolištvo, Kecskemét, Kitajska, Komárom-Esztergom (županija), Latinščina, Madžarščina, Madžari, Madžarski forint, Miskolc, Nógrád (županija), Nežidersko jezero, Nemci, Neodvisnost, Nyíregyháza, Parlamentarni sistem, Pécs, ..., Pešta (županija), Poljaki, Protestantizem, Raba, Regije Madžarske, Republika, Romi, Romuni, Romunija, Rusi, Salgótarján, Seznam mest na Madžarskem, Slovaška, Slovaki, Slovenci, Slovenija, Sombotel, Srbi, Srbija, Srednja Evropa, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija), Székesfehérvár, Szeged, Szekszárd, Szolnok, Tatabánya, Tisa, Tokaj, Tolna (županija), Ugrofinski jeziki, Ukrajina, Ukrajinci, Upravna delitev Madžarske, Velika Kaniža, Veszprém, Veszprém (županija), Viktor Orbán, Zala, Zala (županija), Zalaegerszeg, 1. maj, 1000, 1918, 1989, 2004, 896. Razširi indeks (48 več) »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 8,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: Madžarska in Avstrija · Poglej več »
Šomodska županija
Šomodska županija (Somogy megye) je županija na jugozahodu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Šomodska županija · Poglej več »
Šopron, Madžarska
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Novo!!: Madžarska in Šopron, Madžarska · Poglej več »
Železna županija
Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Železna županija · Poglej več »
Županije Madžarske
Madžarska je upravno-administrativno razdeljena na 20 županij (megye), med njimi je tudi glavo mesto Budimpešta.
Novo!!: Madžarska in Županije Madžarske · Poglej več »
Érd
Érd je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Budaörsi Županije Pešta, katera največje naselje je kot satelitsko mesto Budimpešte.
Novo!!: Madžarska in Érd · Poglej več »
Baranja (županija)
Županija Baranja (Baranya megye, Baranjska županija) je županija na jugu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Baranja (županija) · Poglej več »
Békés (županija)
Županija Békés (Békés megye) je županija na jugu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Békés (županija) · Poglej več »
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Novo!!: Madžarska in Blatno jezero · Poglej več »
Borsod-Abaúj-Zemplén (županija)
Županija Borsod-Abaúj-Zemplén (Borsod-Abaúj-Zemplén megye) je županija na severu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Borsod-Abaúj-Zemplén (županija) · Poglej več »
Budimpešta
Budimpešta (madžarsko Budapest) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija Glavno mesto, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2, 5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa okoli 3,3 miljona ljudi, kar jo uvršča med največja srednjevropska mesta.
Novo!!: Madžarska in Budimpešta · Poglej več »
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Novo!!: Madžarska in Celina · Poglej več »
Csongrád-Csanád (županija)
Županija Csongrád-Csanád (Csongrád-Csanád megye) je županija na jugu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Csongrád-Csanád (županija) · Poglej več »
Debrecen
Debrecen (v slovenščini pred 1991 znan tudi kot Debrecin) je z dobrimi 200.000 prebivalci drugo ali tretje največje mesto (po številu prebivlastva se na 2. oz. 3. mestu izmenjuje z Miškolcem) in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Debreceni Županije Hajdú-Bihar.
Novo!!: Madžarska in Debrecen · Poglej več »
Donava
(glej tudi Dunaj) Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Madžarska in Donava · Poglej več »
Država
Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Madžarska in Država · Poglej več »
Dunaújváros
Dunaújváros je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Dunaújvárosi Županije Fejér.
Novo!!: Madžarska in Dunaújváros · Poglej več »
Eger
Eger (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves.
Novo!!: Madžarska in Eger · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Madžarska in Evropa · Poglej več »
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Novo!!: Madžarska in Evropska unija · Poglej več »
Fejér (županija)
Županija Fejér (Fejér megye) je županija na Madžarskem.
Novo!!: Madžarska in Fejér (županija) · Poglej več »
Gjur
za druge pomene glej Jura Gjur (tudi Gyor in Györ), je šesto največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Győri Županije Győr-Moson-Sopron.
Novo!!: Madžarska in Gjur · Poglej več »
Grki
Grki Grki so narod, ki živi v Grčiji, na Cipru in kot manjšina v Albaniji in Turčiji, govorijo pa grško.
Novo!!: Madžarska in Grki · Poglej več »
Győr-Moson-Sopron (županija)
Županija Győr-Moson-Sopron (Győr-Moson-Sopron megye) je županija na severozahodu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Győr-Moson-Sopron (županija) · Poglej več »
Hajdú-Bihar (županija)
Županija Hajdú-Bihar (Hajdú-Bihar megye) je županija na severu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Hajdú-Bihar (županija) · Poglej več »
Hódmezővásárhely
Hódmezővásárhely je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Hódmezővásárhelyi Županije Csongrád.
Novo!!: Madžarska in Hódmezővásárhely · Poglej več »
Heves (županija)
Županija Heves (Heves megye) je županija na Madžarskem.
Novo!!: Madžarska in Heves (županija) · Poglej več »
Himnusz
Izvorni notni zapis »Himnusz« — pesem, ki se začne z besedami (Bog, blagoslovi Madžare) — je uradna državna himna Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Himnusz · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja. Glavno mesto je Zagreb, ki tvori posebno administrativno območje, skupaj z dvajsetimi ostalimi upravnimi enotami, županijami. Ozemlje Hrvaške pokriva km2 in ima sicer raznoliko, vendar večinoma celinsko in sredozemsko podnebje. Razprostira se od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni in zahodni del pa se končujeta na obali Jadranskega morja. Na severu in severozahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno goro ter na vzhodu na Srbijo. Hrvaška obala Jadranskega morja je dolga 1778 km, ob njej pa leži tudi več kot 1000 otokov. Prebivalstvo države znaša 4,16 milijona, večino od tega so Hrvati, prevladujoča veroizpoved pa je rimskokatoliška. Številčno najpomembnejša manjšina so prebivalci srbske narodnosti. Ozemlje Hrvaške je naseljeno že od paleolitika (krapinski /pra/človek), Hrvati pa so na ozemlje sedanje Hrvaške prispeli v začetku 7. stoletja. Državo so do 9. stoletja organizirali v dve vojvodstvi, Panonsko in Primorsko Hrvaško. Tomislav je postal kralj leta 925 in s tem Hrvaško povzdignil v kraljestvo. Hrvaško kraljestvo je ohranilo samostojnost skoraj 200 let (925–1102) in doseglo svoj vrh v času kraljev Petra Krešimirja IV. in Dimitrija Zvonimirja. Leta 1102 je Hrvaška vstopila v personalno unijo z Madžarsko. Leta 1527 je v vihri vojne z otomanskim imperijem hrvaški parlament okronal Habsburga Ferdinanda I. kot hrvaškega kralja. Po prvi svetovni vojni je leta 1918 Hrvaška postala del nepriznane države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je nastala na pogorišču Avstro-Ogrske, nato pa še Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in nato Jugoslavije. Med drugo svetovno vojno je obstajala fašistična Neodvisna država Hrvaška. Po vojni je Hrvaška postala ustanovni član in federalna enota (republika) najprej Federativne, nato pa Socialistične federativne republike Jugoslavije. Junija 1991 je skupaj s Slovenijo razglasila neodvisnost, ki je v veljavo stopila 8. oktobra istega leta. Navkljub neodvisnosti pa se je Hrvaška še štiri leta zatem s srbskimi in jugoslovanskimi (para)vojaškimi silami z orožjem borila za suverenost nad svojim celotnim ozemljem (glej: vojna na Hrvaškem). Spori in spopadi so se za diplomatsko mizo zaključili šele leta 1995 s podpisom daytonskega sporazuma med Hrvaško, Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Hrvaška je unitarna država, republika s parlamentarno demokracijo. Mednarodni denarni sklad Hrvaško definira kor državo v razvoju, Svetovna banka pa kot visokodohodkovno gospodarstvo. Hrvaška je članica Evropske unije (od 2013), zveze NATO, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije ter ustanovni član Sredozemske zveze. Kot aktivni član OZN ter njenih mirovnih sil je sodelovala v Afganistanu ter v letih 2008–2009 delovala kot nestalna članica Varnostnega sveta pri OZN. Leta 2017 je v gospodarstvu prevladoval storitveni sektor z okoli 70% BDP, sledi industrija z okoli 26,2 % in kmetijstvo z okoli 3,7 %. Temu ustreza tudi zaposlitev: storitve 70,8 %, industrija 27,3 %, kmetijstvo 1,9 %. Pomemben storitveni sektor je (zlasti poletni) turizem, saj se Hrvaška uvršča med dvajset najpriljubljenejših območij na svetu. Hrvaško je recesija v letih 2009–2015 močno prizadela, z ne preveč optimističnimi obeti v prihodnje. Za Hrvaško je Slovenija po obsegu tretji zunanjetrgovinski partner (tako pri izvozu kot uvozu). Najpomembnejši hrvaški zunanjetrgovinski partner so države EU, zlasti Italija in Nemčija, pomembno pa je tudi sodelovanje z BiH. Prisotnost državne regulative v gospodarstvu ter proračunska potrošnja sta še vedno visoka. Hrvaška prebivalcem zagotavlja splošno dostopen zdravstveni in brezplačni osnovnošolski in srednješolski šolski sistem. Eden glavnih prebivalstvenih izzivov trenutne Hrvaške je nizka rodnost, izseljevanje mladih ter staranje preostalega prebivalstva.
Novo!!: Madžarska in Hrvaška · Poglej več »
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Novo!!: Madžarska in Hrvati · Poglej več »
János Áder
János Áder, madžarski politik in pravnik, * 9. maj 1959, Csorna, Madžarska.
Novo!!: Madžarska in János Áder · Poglej več »
Jász-Nagykun-Szolnok (županija)
Županija Jász-Nagykun-Szolnok (Jász-Nagykun-Szolnok megye) je županija na Madžarskem.
Novo!!: Madžarska in Jász-Nagykun-Szolnok (županija) · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, tudi Žídje in Žídi, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Madžarska in Judje · Poglej več »
Kaposvár
Kaposvár je mesto s skoraj 70.000 prebivalci in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Kaposvári Šomodske županije.
Novo!!: Madžarska in Kaposvár · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Madžarska in Katolištvo · Poglej več »
Kecskemét
Kecskemét je osmo največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Kecskeméti Županije Bács-Kiskun.
Novo!!: Madžarska in Kecskemét · Poglej več »
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Novo!!: Madžarska in Kitajska · Poglej več »
Komárom-Esztergom (županija)
Županija Komárom-Esztergom (Komárom-Esztergom megye) je županija na severu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Komárom-Esztergom (županija) · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Madžarska in Latinščina · Poglej več »
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Novo!!: Madžarska in Madžarščina · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Madžarska in Madžari · Poglej več »
Madžarski forint
Madžarski forint je uradna valuta Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Madžarski forint · Poglej več »
Miskolc
Miskolc (slov. tudi Miškolc) je drugo ali tretje največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Miskolci Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Novo!!: Madžarska in Miskolc · Poglej več »
Nógrád (županija)
Županija Nógrád (Nógrád megye) je županija na Madžarskem.
Novo!!: Madžarska in Nógrád (županija) · Poglej več »
Nežidersko jezero
Nežidersko jezero je veliko in plitvo stepsko jezero, ki leži nekaj deset kilometrov jugovzhodno od Dunaja na meji med Avstrijo in Madžarsko.
Novo!!: Madžarska in Nežidersko jezero · Poglej več »
Nemci
Glej tudi Nemec (priimek) Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Madžarska in Nemci · Poglej več »
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Novo!!: Madžarska in Neodvisnost · Poglej več »
Nyíregyháza
Nyíregyháza je sedmo največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nyíregyházai Županije Szabolcs-Szatmár-Bereg.
Novo!!: Madžarska in Nyíregyháza · Poglej več »
Parlamentarni sistem
Parlamentarni sistem, znan tudi pod imenom parlamentarizem, je politični sistem, kjer zakonodajno vejo oblasti predstavlja parlament.
Novo!!: Madžarska in Parlamentarni sistem · Poglej več »
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh ali Pečuj), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Novo!!: Madžarska in Pécs · Poglej več »
Pešta (županija)
Županija Pešta (Pest megye) je županija v osrednjem delu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Pešta (županija) · Poglej več »
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Novo!!: Madžarska in Poljaki · Poglej več »
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Madžarska in Protestantizem · Poglej več »
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Novo!!: Madžarska in Raba · Poglej več »
Regije Madžarske
Madžarske regije Madžarska je razdeljena na sedem statističnih regij.
Novo!!: Madžarska in Regije Madžarske · Poglej več »
Republika
Republika je oblika vladavine v državi, kjer vodja države ni monarh.
Novo!!: Madžarska in Republika · Poglej več »
Romi
Romska zastava Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah: Španija, Romunija, Francija, Bolgarija, Madžarska, Grčija, Rusija, Italija, Srbija, Združeno kraljestvo, Slovaška, Nemčija, Severna Makedonija in Portugalska, ampak tudi Slovenija in večina evropskih držav; in deloma izven Evrope: ZDA, Brazilija, Turčija in Mehika.
Novo!!: Madžarska in Romi · Poglej več »
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Novo!!: Madžarska in Romuni · Poglej več »
Romunija
Romunija (romusko România) je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Madžarska in Romunija · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Madžarska in Rusi · Poglej več »
Salgótarján
Salgótarján je mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Salgótarjáni Županije Nógrád.
Novo!!: Madžarska in Salgótarján · Poglej več »
Seznam mest na Madžarskem
250px 250px Madžarska ima 3152 naselij, glede na 1.
Novo!!: Madžarska in Seznam mest na Madžarskem · Poglej več »
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana tudi Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, omejena na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Novo!!: Madžarska in Slovaška · Poglej več »
Slovaki
Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.
Novo!!: Madžarska in Slovaki · Poglej več »
Slovenci
Slovénci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2,1 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3000).
Novo!!: Madžarska in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Madžarska in Slovenija · Poglej več »
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije in podregije Szombathely.
Novo!!: Madžarska in Sombotel · Poglej več »
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Novo!!: Madžarska in Srbi · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Madžarska in Srbija · Poglej več »
Srednja Evropa
Srednja Evropa Politični zemljevid držav Srednje Evrope v letu 2004 Srednja Evropa je geografski, zgodovinski, politični in etnografski pojem, s katerim se označuje države med Vzhodno in Zahodno Evropo.
Novo!!: Madžarska in Srednja Evropa · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srednjeevropski čas (CET - Central European Time) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Madžarska in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Srednjeevropski poletni čas
Srednjeevropski poletni čas, angleško Central European Summer Time (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Novo!!: Madžarska in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »
Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)
Županija Szabolcs-Szatmár-Bereg (Szabolcs-Szatmár-Bereg megye) je županija na Madžarskem.
Novo!!: Madžarska in Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija) · Poglej več »
Székesfehérvár
Székesfehérvár (slovensko Stolni Beli grad ali Stolni Beligrad) je mesto v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Novo!!: Madžarska in Székesfehérvár · Poglej več »
Szeged
Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.
Novo!!: Madžarska in Szeged · Poglej več »
Szekszárd
Szekszárd je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szekszárdi Županije Tolna, katere upravno središče/sedež je.
Novo!!: Madžarska in Szekszárd · Poglej več »
Szolnok
Szolnok je mesto in središče županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szolnoki Županije Jász-Nagykun-Szolnok.
Novo!!: Madžarska in Szolnok · Poglej več »
Tatabánya
Tatabánya je mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Tatabányai Županije Komárom-Esztergom.
Novo!!: Madžarska in Tatabánya · Poglej več »
Tisa
Tisa pri Szegedu, Madžarska Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope.
Novo!!: Madžarska in Tisa · Poglej več »
Tokaj
Tokaj je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Tokaji Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Novo!!: Madžarska in Tokaj · Poglej več »
Tolna (županija)
Županija Tolna (Tolna megye) je županija na jugu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Tolna (županija) · Poglej več »
Ugrofinski jeziki
Ugrofinski jeziki so skupina jezikov, ki skupaj s samojedskimi jeziki tvorijo uralsko jezikovno družino.
Novo!!: Madžarska in Ugrofinski jeziki · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je obmorska država v Vzhodni Evropi, ki na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo.
Novo!!: Madžarska in Ukrajina · Poglej več »
Ukrajinci
Znanmka z ukrajinsko narodno nošo Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Novo!!: Madžarska in Ukrajinci · Poglej več »
Upravna delitev Madžarske
Upravna delitev Madžarske je opredeljena v 9.
Novo!!: Madžarska in Upravna delitev Madžarske · Poglej več »
Velika Kaniža
Velika Kaniža (madž.: Nagykanizsa) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagykanizsai Županije Zala.
Novo!!: Madžarska in Velika Kaniža · Poglej več »
Veszprém
Veszprém je mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Veszprémi Županije Veszprém.
Novo!!: Madžarska in Veszprém · Poglej več »
Veszprém (županija)
Županija Veszprém (Veszprémmegye) je županija na zahodu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Veszprém (županija) · Poglej več »
Viktor Orbán
Viktor Orbán, madžarski politik, * 31. maj 1963, Székesfehérvár, Madžarska.
Novo!!: Madžarska in Viktor Orbán · Poglej več »
Zala
Reka Zala Zala je 139 km dolga zahodnomadžarska reka.
Novo!!: Madžarska in Zala · Poglej več »
Zala (županija)
Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.
Novo!!: Madžarska in Zala (županija) · Poglej več »
Zalaegerszeg
Zalaegerszeg, (slovensko: Jageršek) je mesto s približno 62.000 prebivalci na zahodu Madžarske in upravno središče županije Zala.
Novo!!: Madžarska in Zalaegerszeg · Poglej več »
1. maj
1.
Novo!!: Madžarska in 1. maj · Poglej več »
1000
Leto 1000 (M) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo v ponedeljek.
Novo!!: Madžarska in 1000 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Madžarska in 1918 · Poglej več »
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Madžarska in 1989 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Madžarska in 2004 · Poglej več »
896
896 (DCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Madžarska in 896 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ljudska republika Madžarska, Magyarorszag, Magyarország, Republika Madžarska.