Hitreje kot brskalnik!
99 odnosi: Adam Bohorič, Antika, Anton Tomaž Linhart, Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont, Avstrijsko cesarstvo, Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana, Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana, Blaž Kumerdej, Celovec, Cerkovna ordninga, Deželni stanovi, Dijak, Država, Družba Jezusova, Družboslovje, Druga svetovna vojna, Dunaj, Evropa, Fakulteta, Filozofija, Fizika, Frančiškani, Francija, Francoščina, Geografija, Gimnazija, Gimnazija Poljane, Gospodarstvo, Gotica, Gradec, Grščina, Humanistika, Humanizem, Ilirske province, Italijanščina, Jezikoslovje, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Jurij Dalmatin, Kateheza, Katekizem, Klasična gimnazija, Klasični jezik, Kolegij, Kraljevina Jugoslavija, Kranjska, Latinščina, Latinica, Licej, Ljubljana, Ljubljanski potres (1895), ..., Logika, Marija Terezija, Mark Tulij Cicero, Matematika, Matura, Medicina, Mišljenje, Monarhija, Moralna teologija, Naravoslovje, Nemščina, Organizacija, Osnovna šola, Osnovna šola Prežihovega Voranca, Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana, Papeška bula, Papež Klemen XIV., Pisava, Plemstvo, Poetika, Pravo, Premoženje, Primož Trubar, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Rektor, Retorika, Revolucije leta 1848, Samostan, Skladnja, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovnica, Srednja šola, Tehnika, Teologija, Tiskarna, Umetnost, Univerza, Univerza v Tübingenu, Ustanova, Valentin Vodnik, Vodnikov trg, Ljubljana, Vzgoja, Zgodovina, Znanost, 1 E1 m, 21. julij. Razširi indeks (49 več) »
Adam Bohorič
Adam Bohorič,, slovenski protestant, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 v Brestanici – Presladol.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Adam Bohorič · Poglej več »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Antika · Poglej več »
Anton Tomaž Linhart
Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Anton Tomaž Linhart · Poglej več »
Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont
Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont, francoski maršal, vojvoda Dubrovniški, * 20. julij 1774, Châtillon-sur-Seine, † 2. marec 1852, Benetke.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana
Škofijska klasična gimnazija, s sedežem v Šentvidu v Ljubljani, je zasebna klasična gimnazija in ena od treh škofijskih oz.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana · Poglej več »
Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana
Župnijska cerkev sv.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana · Poglej več »
Blaž Kumerdej
Blaž Kumerdej, slovenski šolnik, razsvetljenec in narodni buditelj, * 27. januar 1738, Zagorice na Bledu, † 10. marec 1805, Ljubljana.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Blaž Kumerdej · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Celovec · Poglej več »
Cerkovna ordninga
Prva stran Cerkovne ordninge Cerkovna ordninga je knjiga o evangeličanskem nauku in cerkvenem redu, ki jo je leta 1564 izdal Primož Trubar.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Cerkovna ordninga · Poglej več »
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Deželni stanovi · Poglej več »
Dijak
Diják je navadno mlajša oseba, ki se šola v srednji šoli ali gimnaziji.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Dijak · Poglej več »
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Država · Poglej več »
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Družba Jezusova · Poglej več »
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Družboslovje · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Dunaj · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Evropa · Poglej več »
Fakulteta
Fakulteta je šolska ustanova, ki izvaja višje in/ali visokošolski program samostojno oz.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Fakulteta · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Filozofija · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Fizika · Poglej več »
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Frančiškani · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Francija · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Francoščina · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Geografija · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Gimnazija · Poglej več »
Gimnazija Poljane
Gimnazija Poljane (pogovorno imenovana tudi Poljanska gimnazija) je splošna in klasična gimnazija v Ljubljani.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Gimnazija Poljane · Poglej več »
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Gospodarstvo · Poglej več »
Gotica
nemškem jeziku Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Gotica · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Gradec · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Grščina · Poglej več »
Humanistika
Humanistika je izraz za znanstvene discipline, ki proučujejo človeka, njegovo umetnost in kulturo večinoma z uporabo analitičnih in kritičnih metod, za razliko od naravoslovja in družboslovja, ki uporabljata empirične metode.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Humanistika · Poglej več »
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Humanizem · Poglej več »
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Ilirske province · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Italijanščina · Poglej več »
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Jezikoslovje · Poglej več »
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Jožef II. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Jurij Dalmatin
Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Jurij Dalmatin · Poglej več »
Kateheza
Katehéza pomeni verouk - to je pouk o krščanski veri.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Kateheza · Poglej več »
Katekizem
prekmurski katekizem iz leta 1906 (izdali so ga najprej 1780, napisal ga je Mikloš Küzmič Katekízem (grško, latinsko catechismus) je seznam verskih resnic, ki se uporablja pri verskem pouku v različnih krščanskih Cerkvah.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Katekizem · Poglej več »
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Klasična gimnazija · Poglej več »
Klasični jezik
Klasični jezik je jezik z obsežnim književnim izročilom, ki ga lahko označimo kot »klasičnega«, kar pomeni, da mora biti starodaven, s samoniklo tradicijo, neodvisno od drugih tradicij, imeti pa mora tudi bogato zapuščino književnih del.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Klasični jezik · Poglej več »
Kolegij
Kolegij (lat. collegium.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Kolegij · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Kranjska · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Latinščina · Poglej več »
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Latinica · Poglej več »
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Licej · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanski potres (1895)
Kresijo Wolfova ulica po potresu ljubljanska stolnica Ljubljanski potres leta 1895 je bil rušilni potres 8.– 9.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Ljubljanski potres (1895) · Poglej več »
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Logika · Poglej več »
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Marija Terezija · Poglej več »
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Mark Tulij Cicero · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Matematika · Poglej več »
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Matura · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Medicina · Poglej več »
Mišljenje
Mišljenje, v širšem pomenu, obsega različne spoznavne procese, ki potekajo v delovnem spominu (predstavljanje, pomnjenje, presojanje, odločanje, sklepanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje, reševanje problemov).
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Mišljenje · Poglej več »
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Monarhija · Poglej več »
Moralna teologija
Moralna teologija ali teološka etika je sistematično razmišljanje o človekovem delovanju in smislu njegovega življenja na podlagi razuma, osvetljenega z lučjo vere.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Moralna teologija · Poglej več »
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Naravoslovje · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Nemščina · Poglej več »
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Organizacija · Poglej več »
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Osnovna šola · Poglej več »
Osnovna šola Prežihovega Voranca
Osnovna šola Prežihovega Voranca je lahko.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Osnovna šola Prežihovega Voranca · Poglej več »
Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana
Osnovna šola Prežihovega Voranca je ena izmed Osnovnih šol v Ljubljani.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana · Poglej več »
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Papeška bula · Poglej več »
Papež Klemen XIV.
Papež Klemen XIV. (rojen kot Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli, OFM Conv), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. oktober 1705, Sant'Arcangelo di Romagna, † 22. september 1774, Rim.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Papež Klemen XIV. · Poglej več »
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Pisava · Poglej več »
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Plemstvo · Poglej več »
Poetika
Poetika je lahko.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Poetika · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Pravo · Poglej več »
Premoženje
Premoženje je izraz za denar ali stvari, ki jih ima kdo v svoji lasti.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Premoženje · Poglej več »
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Primož Trubar · Poglej več »
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Protestantizem · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Rektor · Poglej več »
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Retorika · Poglej več »
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Revolucije leta 1848 · Poglej več »
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Samostan · Poglej več »
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Skladnja · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Slovenščina · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Slovenija · Poglej več »
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Slovnica · Poglej več »
Srednja šola
Srednja šola je šolska ustanova, ki izvaja nadaljevanje osnovnošolskega izobraževanja.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Srednja šola · Poglej več »
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Tehnika · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Teologija · Poglej več »
Tiskarna
Tiskarna je industrijski obrat za tiskanje literature.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Tiskarna · Poglej več »
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Umetnost · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Univerza · Poglej več »
Univerza v Tübingenu
Stara avla Današnji sedež, Nova avla Stavba s predavalnicami ''Kupferbau'' (dobesedno ''Bakrena stavba'') Kompleks naravoslovnih fakultet ''Auf der Morgenstelle'' Inštitut za politične vede Ena izmed univerzitetnih klinik CRONA Univerza Eberharda Karla v Tübingenu šteje med najstarejše evropske univerze.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Univerza v Tübingenu · Poglej več »
Ustanova
Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Ustanova · Poglej več »
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Valentin Vodnik · Poglej več »
Vodnikov trg, Ljubljana
Osrednja Ljubljanska tržnica Spomenik Valentinu Vodniku Vodnikov trg je eden mlajših ljubljanskih trgov.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Vodnikov trg, Ljubljana · Poglej več »
Vzgoja
Vzgoja oziroma vzgajanje pomeni namerno delovanje odraslega človeka usmerjeno v drugega (po navadi otroka, mladostnika).
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Vzgoja · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Zgodovina · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in Znanost · Poglej več »
1 E1 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 10 metrov do 100 metrov.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in 1 E1 m · Poglej več »
21. julij
21.
Novo!!: Klasična gimnazija v Ljubljani in 21. julij · Poglej več »
Preusmerja sem:
Klasična gimnazija Ljubljana, Klasična gimnazija v Ljubljani (1563-1958), Klasična gimnazija v Ljubljani (1563–1958), Licej, Ljubljana, Ljubljanski licej, Realka.
