Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Centralno pokopališče Žale

Index Centralno pokopališče Žale

Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji.

104 odnosi: Albert Kramer, Andrej Bajuk, Angela Vode, Anton Bonaventura Jeglič, Anton Ocvirk, Anton Peterlin, Anton Slodnjak, Avstrija, Avstro-ogrske oborožene sile, Žale Javno podjetje, Župnija Ljubljana - Sv. Križ, Bežigrad, Boj za severno mejo, Boris Kalin, Davorin Jenko, Dominik Smole, Dragotin Kette, Dragotin Lončar, Druga svetovna vojna, Duhovnik, Edvard Kocbek, Edvard Ravnikar, Emil Tomažič (gradbenik), Evangeličanska Cerkev, Fran Albreht, Fran Saleški Finžgar, Franc Berneker, France Gorše, Gregor Žerjav, Gregor Strniša, Gregorij Rožman, Grob, Grobnica, Italija, Italijani, Ivan Cankar, Ivan Vurnik, Izidor Cankar, Janez Boljka, Janez Evangelist Krek, Janez Menart, Jernej Šugman, Jože Plečnik, Josip Murn - Aleksandrov, Josip Vidmar, Judje, Judovstvo, Katja Boh, Konrad Janežič, Kostnica žrtev 1. svetovne vojne, Ljubljana, ..., Kulturni spomenik Slovenije, Kvadratni meter, Leonid Pitamic, Lili Novy, Ljubljana, Ljubljanski potniški promet, Ljubljansko polje, Lojze Dolinar, Marko Mušič, Matej Sternen, Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana), Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana), Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana), Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana), Mestna občina Ljubljana, Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana), Milan Vidmar, Mitja Vošnjak, Muslimani, Navje, Nikolaj Pirnat, Nove Žale, Oton Župančič, Padel v boju, Plečnikove Žale, Pobreško pokopališče, Pokop, Pokopališče, Pot spominov in tovarištva, Preporodovci, Prva svetovna vojna, Rihard Jakopič, Rimskokatoliška cerkev, Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji, Romuni, Rudi Šeligo, Rusi, Slovenija, Spomenik, Srbi, Stane Jarm, Stojan Batič, Svitoslav Peruzzi, Vera Albreht, Veroizpoved, Vitomil Zupan, Vladimir Bartol, Vlasto Kopač, Vojak, Vojni ujetnik, Zdenko Kalin, 1930., 1980., 20. stoletje. Razširi indeks (54 več) »

Albert Kramer

Albert Kramer, slovenski pravnik, politik in novinar, * 6. oktober 1882, Trbovlje, † 27. maj 1943, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Albert Kramer · Poglej več »

Andrej Bajuk

Andrej Bajuk, slovenski politik in ekonomist, * 18. oktober 1943, Ljubljana, Slovenija, † 16. avgust 2011, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Andrej Bajuk · Poglej več »

Angela Vode

Angela Vode, slovenska učiteljica, publicistka, defektologinja, borka za pravice žensk, predvojna komunistka, soustanoviteljica OF, disidentka, * 5. januar 1892, Ljubljana, † 5.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Angela Vode · Poglej več »

Anton Bonaventura Jeglič

Anton Bonaventura Jeglič, slovenski škof in publicist, * 29. maj 1850, Begunje na Gorenjskem, † 2. julij 1937, Stična, Slovenija.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Anton Bonaventura Jeglič · Poglej več »

Anton Ocvirk

Anton Ocvirk, slovenski literarni zgodovinar, kritik, literarni teoretik, esejist in utemeljitelj slovenske primerjalne književnosti, * 23. marec 1907, Žaga pri Bovcu, † 6. januar 1980, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Anton Ocvirk · Poglej več »

Anton Peterlin

Anton Peterlin,, slovenski fizik, * 25. september 1908, Ljubljana, † 24. marec 1993, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Anton Peterlin · Poglej več »

Anton Slodnjak

Anton Slodnjak, slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj, prešernoslovec, akademik * 13. junij 1899, Bodkovci, † 13. marec 1983, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Anton Slodnjak · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Avstrija · Poglej več »

Avstro-ogrske oborožene sile

Avstro-ogrske oborožene sile so se delile na štiri dele.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Avstro-ogrske oborožene sile · Poglej več »

Žale Javno podjetje

Žale Javno podjetje d.o.o. je javno podjetje (družba z omejeno odgovornostjo), ki je del holdinga Javni holding Ljubljana, ki nudi pogrebne in pokopališke storitve na področju Mestne občine Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Žale Javno podjetje · Poglej več »

Župnija Ljubljana - Sv. Križ

Župnija Ljubljana - Sv. Križ je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Ljubljana - Moste nadškofije Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Župnija Ljubljana - Sv. Križ · Poglej več »

Bežigrad

Bežigrad je lahko.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Bežigrad · Poglej več »

Boj za severno mejo

Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Boj za severno mejo · Poglej več »

Boris Kalin

Boris Kalin, slovenski kipar, * 24. junij 1905, Solkan, † 22. maj 1975, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Boris Kalin · Poglej več »

Davorin Jenko

Davorin Jenko (rojen Martin Jenko), slovenski skladatelj in dirigent, * 9. november 1835, Dvorje, † 25. november 1914, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Davorin Jenko · Poglej več »

Dominik Smole

Dominik Smole, slovenski dramatik, pisatelj in dramaturg, * 24. avgust 1929, Ljubljana, † 29. julij 1992, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Dominik Smole · Poglej več »

Dragotin Kette

Dragotin Kette, slovenski pesnik, * 19. januar 1876, Prem pri Ilirski Bistrici, † 26. april 1899, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Dragotin Kette · Poglej več »

Dragotin Lončar

Dragotin Lončar, slovenski zgodovinar, urednik in politik, * 5. november 1876 Brdo pri Lukovici, † 29. julij 1954, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Dragotin Lončar · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Duhovnik · Poglej več »

Edvard Kocbek

Edvard Kocbek,, slovenski pisatelj, pesnik in politik, * 27. september 1904, Sveti Jurij ob Ščavnici, Avstro-Ogrska † 3. november 1981, Ljubljana, SFRJ.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Edvard Kocbek · Poglej več »

Edvard Ravnikar

Edvard Ravnikar (tudi Edo Ravnikar st.), slovenski arhitekt, univerzitetni profesor, * 4. december 1907, Novo mesto, † 23. avgust 1993, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Edvard Ravnikar · Poglej več »

Emil Tomažič (gradbenik)

Emil Tomažič, slovenski gradbenik, * 24. september 1892, Vrhpolje pri Vipavi, † 30. april 1945, Planina pri Ajdovščini.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Emil Tomažič (gradbenik) · Poglej več »

Evangeličanska Cerkev

Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Evangeličanska Cerkev · Poglej več »

Fran Albreht

Fran Albreht, tudi Franc Albreht, slovenski pesnik, književnik, aktivist OF in taboriščnik, * 17. november 1889, Kamnik, † 11. februar 1963, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Fran Albreht · Poglej več »

Fran Saleški Finžgar

Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Fran Saleški Finžgar · Poglej več »

Franc Berneker

Franc Berneker, včasih omenjan tudi kot Fran Berneker, slovenski kipar, * 4. oktober 1874, Legen pri Slovenj Gradcu, † 16. maj 1932, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Franc Berneker · Poglej več »

France Gorše

France Gorše, slovenski kipar, * 26. september 1897, Zamostec, † 2. avgust 1986, Golnik.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in France Gorše · Poglej več »

Gregor Žerjav

Gregor Žerjav, včasih zapisan tudi kot Žerjal, slovenski in jugoslovanski pravnik in liberalni politik, * 14. november 1882, Lož, † 27. junij 1929, Poljče.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Gregor Žerjav · Poglej več »

Gregor Strniša

Gregor Strniša, slovenski pesnik, dramatik in tekstopisec, * 18. november 1930, Ljubljana, † 23. januar 1987, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Gregor Strniša · Poglej več »

Gregorij Rožman

Gregorij Rožman med polaganjem temeljnega kamna za cerkev na Kodeljevem, 1936 Leon Rupnik, Gregorij Rožman in SS-general Erwin Rösener pregledajo Domobransko vojsko, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. januarja 1945 ljubljanski stolnici Gregorij Rožman, ljubljanski škof, * 9. marec 1883, Dolinčiče, Koroška, danes Avstrija, † 16. november 1959, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Gregorij Rožman · Poglej več »

Grob

Grobovi na pokopališču Grob je prostor v zemlji, oziroma drugače označen prostor, določen za pokop mrtve osebe.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Grob · Poglej več »

Grobnica

Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice. Največje grobnice so v Afriki. To so piramide, ki so jih dali postavili faraoni, vladarji starodavnega Egipta, za svoje grobnice. Znane so tudi grobnice faraonov v Dolini kraljev, npr. grobnica faraona Tutankamona.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Grobnica · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Italija · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Italijani · Poglej več »

Ivan Cankar

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Ivan Cankar · Poglej več »

Ivan Vurnik

Ivan Vurnik, slovenski arhitekt, * 1. junij 1884, Radovljica, Avstro-Ogrska, † 8. april 1971, Radovljica, Jugoslavija, geslo v Slovenski biografiji, pridobljeno 24.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Ivan Vurnik · Poglej več »

Izidor Cankar

Izidor Cankar, umetnostni zgodovinar, diplomat, pisatelj, kritik in prevajalec, * 22. april 1886, Šid v Vojvodini, † 22. september 1958, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Izidor Cankar · Poglej več »

Janez Boljka

Janez Boljka, slovenski kipar, slikar in grafik, * 21. junij 1931, Subotica, † 20. avgust 2013, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Janez Boljka · Poglej več »

Janez Evangelist Krek

Janez Evangelist Krek, slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog, publicist in časnikar, * 27. november 1865, Sveti Gregor, † 8. oktober 1917, Šentjanž pri Sevnici.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Janez Evangelist Krek · Poglej več »

Janez Menart

Janez Menart (tudi), slovenski pesnik in prevajalec * 29. september 1929, Maribor, † 22. januar 2004, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Janez Menart · Poglej več »

Jernej Šugman

Jernej Šugman, slovenski igralec, * 23. december 1968, Ljubljana, † 10. december 2017, Podljubelj.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Jernej Šugman · Poglej več »

Jože Plečnik

Jože Plečnik, slovenski arhitekt, * 23. januar 1872, Ljubljana, † 7. januar 1957, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Jože Plečnik · Poglej več »

Josip Murn - Aleksandrov

Josip Murn - Aleksandrov, slovenski pesnik, * 4. marec 1879, Ljubljana, † 18. junij 1901, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Josip Murn - Aleksandrov · Poglej več »

Josip Vidmar

Josip Vidmar, slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik, * 14. oktober 1895, Ljubljana, † 11. april 1992, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Josip Vidmar · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Judje · Poglej več »

Judovstvo

Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Judovstvo · Poglej več »

Katja Boh

Katja Boh, slovenska sociologinja, pedagoginja, političarka in diplomatka, * 1929, † avgust 2008.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Katja Boh · Poglej več »

Konrad Janežič

Grob Konrada Janežiča na ljubljanskih Žalah. Konrad Janežič, slovenski pravnik, * 17. februar 1867, Radovljica, Slovenija, † 1945.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Konrad Janežič · Poglej več »

Kostnica žrtev 1. svetovne vojne, Ljubljana

Kostnica žrtev 1.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Kostnica žrtev 1. svetovne vojne, Ljubljana · Poglej več »

Kulturni spomenik Slovenije

Del originalnega Robbovega vodnjaka v vhodni avli Narodne galerije v Ljubljani Kulturni spomenik je objekt, lahko pa tudi območje, ki ima izjemno kulturno vrednost bodisi na državnem ali na lokalnem nivoju.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Kulturni spomenik Slovenije · Poglej več »

Kvadratni meter

Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Kvadratni meter · Poglej več »

Leonid Pitamic

Leonid Pitamic (tudi Leonidas, Leonide), slovenski pravnik, filozof prava, politik, diplomat in prevajalec, * 15. december 1885, Postojna, † 30. junij 1971, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Leonid Pitamic · Poglej več »

Lili Novy

Lili Novy (rojena Elizabeta pl. Haumeder), slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije, * 24. december 1885, Gradec, † 7. marec 1958, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Lili Novy · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Ljubljana · Poglej več »

Ljubljanski potniški promet

Ljubljanski potniški promet (kratica LPP) je javno prevozniško podjetje (družba z omejeno odgovornostjo), ki deluje v sklopu Javnega holdinga Ljubljana in primarno zagotavlja javni mestni in medkrajevni avtobusni prevoz v Ljubljani in njeni okolici.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Ljubljanski potniški promet · Poglej več »

Ljubljansko polje

Ljubljansko polje na severu omejujeta Šmarna gora in Rašica, na zahodu Polhograjsko hribovje, na jugu Ljubljansko barje, na vzhodu pa že Posavsko hribovje.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Ljubljansko polje · Poglej več »

Lojze Dolinar

Lojze Dolinar, slovenski kipar, * 19. april 1893, Ljubljana, † 9. september 1970, Ičići pri Opatiji, Hrvaška.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Lojze Dolinar · Poglej več »

Marko Mušič

Marko Mušič, slovenski arhitekt in akademik, * 30. januar 1941, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Marko Mušič · Poglej več »

Matej Sternen

Matej Sternen, slovenski slikar in restavrator, * 20. september 1870, Verd pri Vrhniki, † 28. junij 1949, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Matej Sternen · Poglej več »

Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)

Mestna avtobusna linija številka 2 Zelena jama – Nove Jarše je ena izmed izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana) · Poglej več »

Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)

Mestna avtobusna linija številka 22 Kamna Gorica – Fužine P+R je ena izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana) · Poglej več »

Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)

Mestna avtobusna linija številka 24 Vevče - BTC-Atlantis je ena izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana) · Poglej več »

Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)

Mestna avtobusna linija številka 7 Pržan – Nove Jarše je ena izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana) · Poglej več »

Mestna občina Ljubljana

Mestna občina Ljubljana (s kratico MOL) je mestna občina z največ prebivalci v Sloveniji (293.822, 1. julija 2021), ki obsega mesto Ljubljana, glavno mesto Slovenije z nekaj manjšimi okoliškimi naselji, zlasti vzhodno in deloma tudi severozahodno od mesta.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Mestna občina Ljubljana · Poglej več »

Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)

Mestni avtobusni liniji številka 19B Tomačevo – Barje – Jezero in 19I Tomačevo – Barje – Iška vas sta eni izmed 33 avtobusnih linij javnega mestnega prometa v Ljubljani.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana) · Poglej več »

Milan Vidmar

Milan Vidmar, slovenski elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj, * 22. junij 1885, Ljubljana, Avstro-Ogrska, † 9. oktober 1962, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Milan Vidmar · Poglej več »

Mitja Vošnjak

Mitja Vošnjak, slovenski politik, urednik, diplomat in pisatelj, * 3. februar 1923, Ptuj, † 15. avgust 2003, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Mitja Vošnjak · Poglej več »

Muslimani

Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Muslimani · Poglej več »

Navje

Navje je ljubljanski spominski park, ki sta ga po načrtih Jožeta Plečnika iz leta 1929 v letih 1937 in 1938 uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič na skrajnem vzhodnem robu nekdanjega pokopališča sv.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Navje · Poglej več »

Nikolaj Pirnat

Nikolaj Pirnat, slovenski kipar, slikar in ilustrator, * 10. december 1903, Idrija, † 9. januar 1948, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Nikolaj Pirnat · Poglej več »

Nove Žale

Nove Žale (uradno Del D) je območje Centralnega pokopališča Žale v Ljubljani, delo arhitekta in akademika Marka Mušiča.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Nove Žale · Poglej več »

Oton Župančič

Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Oton Župančič · Poglej več »

Padel v boju

Spomenik padlim v boju med Korejsko vojno v Seulu Padel v boju je vojaški izraz, s katerim se označuje smrt lastnih vojakov, ki so padli v neposrednem spopadu s sovražnikom ali pa so umrli pod »prijateljskim ognjem«.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Padel v boju · Poglej več »

Plečnikove Žale

Plečnikove Žale so ključni del Centralnega pokopališča Žale v Ljubljani.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Plečnikove Žale · Poglej več »

Pobreško pokopališče

Frančiškanski del" pokopališča Cvetane Franca Kosarja in drugih Otroško pokopališče Pobreško pokopališče je eno izmed mariborskih pokopališč.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Pobreško pokopališče · Poglej več »

Pokop

Telesni ostanki moških, žensk in otrok nazadnje končajo v grobovih, naših zadnjih počivališč.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Pokop · Poglej več »

Pokopališče

Pokopališče v Nürnbergu Pokopališče je odrejen del ozemlja, namenjen, glede na kulturo ter navade, različnim načinom obreda pokopavanja ter samega ohranjanja posmrtnih ostankov in trupel na tem ozemlju.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Pokopališče · Poglej več »

Pot spominov in tovarištva

Potek poti Drevored na Galjevici Pot spominov in tovarištva (kratica PST), tudi Pot ob žici, je 32,5 km dolga pot okrog Ljubljane.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Pot spominov in tovarištva · Poglej več »

Preporodovci

Preporodovci, slovenski pripadniki gibanja (imenovanega tudi Preporod ali Slovenski preporod) imenovani po mesečniku Preporod.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Preporodovci · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rihard Jakopič

Rihard Jakopič, slovenski slikar, * 12. april 1869, Ljubljana, † 21. april 1943, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Rihard Jakopič · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji

Brezje – največje slovensko in istočasno tudi edino narodno romarsko središče. Ptujska gora – drugo največje slovensko romarsko središče. Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji predstavlja največjo versko organizacijo, z največ verniki v Sloveniji.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji · Poglej več »

Romuni

Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Romuni · Poglej več »

Rudi Šeligo

Rudi Šeligo, slovenski pisatelj, dramatik, esejist, visokošolski učitelj statistike in politik, * 14. maj 1935, Sušak pri Reki, † 22. januar 2004, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Rudi Šeligo · Poglej več »

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Rusi · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Slovenija · Poglej več »

Spomenik

''Pokopališče Recoleta'' (špansko ''Cementerio de la Recoleta'') v soseski Recoleta v Buenos Airesu v Argentini. Primer spomenika: Tadž Mahal, Agra, Indija Spomenik ali bolj natančno javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali ter postavili na javno dostopno mesto prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Spomenik · Poglej več »

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Srbi · Poglej več »

Stane Jarm

Stane Jarm, slovenski kipar, grafik in pedagog, * 31. oktober 1931, Osilnica, † 1. oktober 2011, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Stane Jarm · Poglej več »

Stojan Batič

Stojan Batič, slovenski kipar, * 2. junij 1925, Trbovlje, † 17. september 2015, Ljubljana Batič je po drugi svetovni vojni, ki jo je preživel v rudniku in pri partizanih, začel s študijem kiparstva, ki ga je končal s specialko leta 1951 kot študent prve generacije na tedanji Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Stojan Batič · Poglej več »

Svitoslav Peruzzi

Svitoslav Peruzzi, slovenski kipar, * 17. oktober 1881, Lipe, † 15. april 1936, Split.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Svitoslav Peruzzi · Poglej več »

Vera Albreht

Vera Albreht (tudi Vera Albrecht, rojena Kessler), slovenska pesnica, pisateljica, publicistka in prevajalka, * 12. februar 1895, Krško, † 25. maj 1971, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Vera Albreht · Poglej več »

Veroizpoved

Veroizpoved, Izpoved vere ali Vera (latinsko Credo v pomenu Verujem) pomeni molitev, s katero verniki izražajo svojo vero.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Veroizpoved · Poglej več »

Vitomil Zupan

Vitomil Zupan, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in esejist, * 18. januar 1914, Ljubljana, † 14. maj 1987, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Vitomil Zupan · Poglej več »

Vladimir Bartol

Vladimir Bartol, slovenski pisatelj, dramatik, esejist, publicist, biolog-lepidopterolog * 24. februar 1903, Sveti Ivan, Trst, Avstro-Ogrska (danes Italija), † 12. september 1967, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Vladimir Bartol · Poglej več »

Vlasto Kopač

Vlasto Kopač, slovenski arhitekt, grafični oblikovalec, konservator, ilustrator in planinec, * 3. junij 1913, Žiri, † 27. april 2006, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Vlasto Kopač · Poglej več »

Vojak

Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Vojak · Poglej več »

Vojni ujetnik

Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Vojni ujetnik · Poglej več »

Zdenko Kalin

Zdenko Kalin, slovenski kipar, * 11. april 1911, Solkan, Nova Gorica, † 11. november 1990, Ljubljana.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in Zdenko Kalin · Poglej več »

1930.

1930. je četrto desetletje v 20. stoletju med letoma 1930 in 1939.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in 1930. · Poglej več »

1980.

1980. je deveto desetletje v 20. stoletju med letoma 1980 in 1989.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in 1980. · Poglej več »

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Novo!!: Centralno pokopališče Žale in 20. stoletje · Poglej več »

Preusmerja sem:

Centralno pokopališče Žale, Ljubljana, Ljubljanske Žale, Pokopališče Žale, Žale, Ljubljana.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »