Hitreje kot brskalnik!
53 odnosi: Alenka Puhar, Angela Vode, Avstro-Ogrska, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Ženski svet (revija), Barbara Šerbec - Šerbi, Beograd, Boris Jurjaševič, Bruc: Roman neznanega slovenskega študenta, Desanka Maksimović, Dokumentarni film, Dramatika, Društvo slovenskih pisateljev, Druga svetovna vojna, Gimnazija, Gimnazija Ptuj, I. gimnazija v Celju, Janez Spindler, Jutro (1920–1945), Komedija, Koroška (vojvodina), Libreto, Ljubljana, Ljubljanska opera, Odvetnik, Okupacija, Opera, Osvobodilna fronta, Pisatelj, Podlesje, Povest, Pravna fakulteta v Ljubljani, Prevalje, Prva svetovna vojna, Roman, Ruše, Seznam slovenskih mladinskih pisateljev, Seznam slovenskih pisateljev, Skriti spomin, Slovenj Gradec, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Slovo od mladosti (opera), Socialistična federativna republika Jugoslavija, Socialistična republika Slovenija, Sovjetska zveza, Transspolnost, Vladimir Ravnihar, Zveza komunistov Slovenije, 18. september, ..., 19. junij, 1906, 1977. Razširi indeks (3 več) »
Alenka Puhar
Alenka Puhar, slovenska prevajalka, publicistka, aktivistka na področju človekovih pravic in strokovnjakinja na področju psihozgodovine, * 4. februar 1945, Črnomelj.
Novo!!: Ljuba Prenner in Alenka Puhar · Poglej več »
Angela Vode
Angela Vode, slovenska učiteljica, publicistka, defektologinja, borka za pravice žensk, predvojna komunistka, soustanoviteljica OF, disidentka, * 5. januar 1892, Ljubljana, † 5.
Novo!!: Ljuba Prenner in Angela Vode · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Ljuba Prenner in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Šentjakobsko gledališče Ljubljana
Mestni dom (Šentjakobsko gledališče) in Krekov trg 242x242_pik Šentjakobsko gledališče Ljubljana, ki deluje od leta 1920, je verjetno najstarejše stalno repertoarno ljubiteljsko gledališče v Evropi.
Novo!!: Ljuba Prenner in Šentjakobsko gledališče Ljubljana · Poglej več »
Ženski svet (revija)
Ženski svet (1923–1941) je bil tretji slovenski ženski list za Slovenko (1896-1902) in Jadranko (1921-1923).
Novo!!: Ljuba Prenner in Ženski svet (revija) · Poglej več »
Barbara Šerbec - Šerbi
Barbara Šerbec (bolje znana kot Šerbi), slovenska pevka zabavne glasbe; *25. december 1960, † 15. februar 2019, Rakičan.
Novo!!: Ljuba Prenner in Barbara Šerbec - Šerbi · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Ljuba Prenner in Beograd · Poglej več »
Boris Jurjaševič
Boris Jurjaševič, slovenski scenarist in režiser, * 18. julij 1955, Slovenj Gradec.
Novo!!: Ljuba Prenner in Boris Jurjaševič · Poglej več »
Bruc: Roman neznanega slovenskega študenta
Bruc: roman neznanega slovenskega študenta je razvojni, družbeni in avtobiografski roman Ljube Prenner, ki je prvič izšel leta 2006, ob stoletnici avtoričinega rojstva, pri založbi Cerdonis iz pisateljičinega domačega Slovenj Gradca.
Novo!!: Ljuba Prenner in Bruc: Roman neznanega slovenskega študenta · Poglej več »
Desanka Maksimović
Desanka Maksimović, srbska pesnica in pisateljica, * 16. maj 1898, Rabrovica pri Valjevu, Kraljevina Srbija (danes Srbija), † 1. februar 1993, Beograd, ZR Jugoslavija (danes Srbija).
Novo!!: Ljuba Prenner in Desanka Maksimović · Poglej več »
Dokumentarni film
Dokumentárni fílm ali dokumentárec je nefikcijski film, namenjen »dokumentiranju resničnosti, predvsem z namenom seznanjanja, poučevanja ali ohranjanja zgodovinskega zapisa«.
Novo!!: Ljuba Prenner in Dokumentarni film · Poglej več »
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Novo!!: Ljuba Prenner in Dramatika · Poglej več »
Društvo slovenskih pisateljev
Društvo slovenskih pisateljev je neprofitno stanovsko združenje slovenskih književnikov s sedežem v Ljubljani.
Novo!!: Ljuba Prenner in Društvo slovenskih pisateljev · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Ljuba Prenner in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Ljuba Prenner in Gimnazija · Poglej več »
Gimnazija Ptuj
Gimnazija Ptuj je gimnazija na Ptuju; od leta 2001 deluje v novih, sodobnih prostorih, sicer pa njeni začetki segajo v leto 1869.
Novo!!: Ljuba Prenner in Gimnazija Ptuj · Poglej več »
I. gimnazija v Celju
Stavba Gimnazije, fotografija Vekoslav Kramarič I. gimnazija v Celju, ustanovljena novembra leta 1808 v času Avstrijskega cesarstva, je ena najstarejših gimnazij v Sloveniji.
Novo!!: Ljuba Prenner in I. gimnazija v Celju · Poglej več »
Janez Spindler
Janez Spindler, slovenski zdravnik, fiziolog, biofizik, biokemik * 1925, † 2000.
Novo!!: Ljuba Prenner in Janez Spindler · Poglej več »
Jutro (1920–1945)
Avgust Škabar bere ''Jutro'', 30. leta 20. stoletja Jutro (1920–1945) je bil politični dnevnik.
Novo!!: Ljuba Prenner in Jutro (1920–1945) · Poglej več »
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Novo!!: Ljuba Prenner in Komedija · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Ljuba Prenner in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Libreto
Libreto je besedilo odrskega (opera, opereta) ali vokalno inštrumentalnega dela (oratorij, kantata).
Novo!!: Ljuba Prenner in Libreto · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Ljuba Prenner in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanska opera
Ljubljanska opera je operna hiša, ki stoji ob križišču Župančičeve ulice in Cankarjeve ceste v Ljubljani.
Novo!!: Ljuba Prenner in Ljubljanska opera · Poglej več »
Odvetnik
Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.
Novo!!: Ljuba Prenner in Odvetnik · Poglej več »
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Novo!!: Ljuba Prenner in Okupacija · Poglej več »
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Novo!!: Ljuba Prenner in Opera · Poglej več »
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Ljuba Prenner in Osvobodilna fronta · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Ljuba Prenner in Pisatelj · Poglej več »
Podlesje
Podlesje (tudi Ferdreng, nem. Verdreng) je opuščeno naselje v občini Kočevje.
Novo!!: Ljuba Prenner in Podlesje · Poglej več »
Povest
Prva izdaja povesti ''Sreča v nesreči'' iz leta 1836 Povest je daljše (srednje dolgo), večinoma prozno literarno delo, ki je umetniško manj pomembno.
Novo!!: Ljuba Prenner in Povest · Poglej več »
Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravna fakulteta (kratica PF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Ljuba Prenner in Pravna fakulteta v Ljubljani · Poglej več »
Prevalje
Prevalje so mesto s 4.600 prebivalci v Mežiški dolini na severu Slovenije, središče Občine Prevalje, ki leži na mestu, kjer reka Meža priteče iz ozke soseske in se dolina razširi.
Novo!!: Ljuba Prenner in Prevalje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ljuba Prenner in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Novo!!: Ljuba Prenner in Roman · Poglej več »
Ruše
Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.
Novo!!: Ljuba Prenner in Ruše · Poglej več »
Seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Seznam slovenskih mladinskih pisateljev.
Novo!!: Ljuba Prenner in Seznam slovenskih mladinskih pisateljev · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Novo!!: Ljuba Prenner in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »
Skriti spomin
Skriti spomin je avtobiografija slovenske pisateljice Angele Vode.
Novo!!: Ljuba Prenner in Skriti spomin · Poglej več »
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Novo!!: Ljuba Prenner in Slovenj Gradec · Poglej več »
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I. za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma - 1. za zgodovinske: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija in 2. za družbene vede: filozofija, psihologija, pravo, sociologija, ekonomija) II.
Novo!!: Ljuba Prenner in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (okrajšano SNG Drama Ljubljana) je slovenska poklicna gledališka skupina, ki šteje 49 rednih članov in uprizarja redne letne sezone gledaliških predstav, s poudarkom na evropskih in posebej slovenskih dramskih besedilih.
Novo!!: Ljuba Prenner in Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana · Poglej več »
Slovo od mladosti (opera)
Slovo od mladosti (prvotni naslov Prešeren) je opera v treh dejanjih skladatelja Danila Švara.
Novo!!: Ljuba Prenner in Slovo od mladosti (opera) · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Ljuba Prenner in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Socialistična republika Slovenija
Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Novo!!: Ljuba Prenner in Socialistična republika Slovenija · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Ljuba Prenner in Sovjetska zveza · Poglej več »
Transspolnost
Zastava transspolnosti in transspolnega ponosa Transspolnost (angleško transgender) je krovni izraz za vse spolne identitete, ki temeljijo na neujemanju spolne identitete s spolom, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu.
Novo!!: Ljuba Prenner in Transspolnost · Poglej več »
Vladimir Ravnihar
Vladimir Ravnihar, slovenski pravnik, politik in publicist, * 6. marec 1871, Ljubljana, † 18. november 1954, Ljubljana.
Novo!!: Ljuba Prenner in Vladimir Ravnihar · Poglej več »
Zveza komunistov Slovenije
Zveza komunistov Slovenije (kratica KPS) je bila slovenska politična stranka, ki se je zavzemala za socialistično in komunistično Slovenijo.
Novo!!: Ljuba Prenner in Zveza komunistov Slovenije · Poglej več »
18. september
18.
Novo!!: Ljuba Prenner in 18. september · Poglej več »
19. junij
19.
Novo!!: Ljuba Prenner in 19. junij · Poglej več »
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ljuba Prenner in 1906 · Poglej več »
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Ljuba Prenner in 1977 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Ljuba Prener, Ljubo Prener, Ljubo Prenner.
